Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost Profila je Saša Tabaković, gledališki in filmski igralec, ki je spregovoril o novi TV seriji, Dolina rož, ki jo bomo na ekranih lahko videli konec januarja in, je nadaljevanje priljubljenega Jezera in Leninovega parka. Vse tri serije so nastala po lliterarnih predlogah Tadeja Goloba. Tabaković, ki v Dolini rož igra inšpektorja Ahlina- ta zamenja Tarasa Birso- je spregovoril tudi o svojih gledaliških, glasbenih in poliitčnih izkušnjah. Komentiral pa je tudi novo normalnost, ki jo živimo že skorajda dve leti: kako v gledališča ponovno privabiti nazaj občinstvo in zakaj je tako nujna obnova ljubljanske Drame. Voditeljica Marjana Ravnjak
V ljubljanskem Kinodvoru smo si ogledali premiero filma Jagnje Valdimarja Johannssona, v Miklovi hiši v Ribnici pa razstavo, ki nosi naslov S popolnoma drugačnimi očmi. Prebrali smo monografijo dr. Katje Mihurko Poniž Od lastnega glasu do lastne sobe, ki govori o ženski literarni ustvarjalnosti in prisluhnili besedi leta 2021.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti so izbrali šest zanimivih osebnosti različnih poklicev, ki so spregovorili o svojih najljubših klasičnih delih: predsednika Boruta Pahorja, plavalca Darka Đurića, popotnika Toma Križnarja, duhovnika Roberta Friškovca, pesnico Svetlano Makarovič in poslovneža Iva Boscarola. Letalec, poslovnež in inovator Ivo Boscarol je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser in montažer Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.
Predstavili bomo prevod knjige Zakaj gledališče. Kriza in prenova, nemškega novinarja, literarnega in gledališkega kritika mlajše generacije Jakoba Haynerja. V dvorani Union v Mariboru smo poslušali koncert ansambla za baročno glasbo Bach Consort z Dunaja, ki ga je ustanovil vodja, dirigent in multiinštrumentalist Rubén Dubrovsky. Ogledali smo si premiero plesne predstave Teje Modrijan Izbira telesa in plakatno razstavo ki jo je galerija Jakopič v sodelovanju s Project Pressure pripravila kot dogodek pred razstavo "TALJENJE. Podobe podnebnih sprememb".
Prostorsko načrtovanje slovenske Istre je eno najbolj kompleksnih in ranljivih področij, od katerega je odvisen nadaljnji urbani razvoj več kot 120 naselij in naših štirih obmorskih središč. Istrske občine na Občinski prostorski načrt, krovni dokument o urejanju prostora, čakajo že več desetletij. V veljavi so še vedno zastareli akti iz 80 let prejšnjega stoletja. Ali bodo občine uspele premostiti dolgoletno odsotnost celostnega urbanizma in togost birokratskega ustroja? Zaenkrat je to uspelo le Ankaranu.
V nocojšnji Kulturi bomo predstavili tri književna dela, ki so pred nedavnim v zbirki Moderni klasiki izšla pri Mladinski knjigi: Med svetom in mano (Ta-Nehisi Coates), Delno ženska (Perumal Murugan) in Veliki spanec (Raymond Chandler). Seznanili vas bomo z odzivi nekaterih institucij, ki jim Ministrstvo za kulturo na štiriletnem programskem razpisu ni odobrilo sredstev. Ogledali pa smo si tudi razstavo ilustracij Damijana Stepančiča Pod svobodnim soncem v Cankarjevem domu ter razstavo risb Marka Pogačnika in fotografij Bojana Breclja v atriju SAZU.
Nocoj v Kulturi o novi premieri v Gledališču Koper z naslovom Indijc gre v Bronx, predstavili vam bomo zgodbo sodobnega umetniškega nakita E2rd gold- oblikovalke Bojane Kovačič Zemljič, bili pa smo tudi na razstavi Adrijana Praznika z naslovom Where our hearts have led us v Mglc Švicariji.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili, kako se je afroameriška umetnost odražala skozi čas. Naš dopisnik Andrej Stopar je obiskal dve umetnostni ustanovi v Washingtonu, ki se posvečata predvsem delom temnopoltih ameriških umetnikov. Pogovarjali se bomo z Andreasom Hoferjem, kustosom arhitekturne razstave v Stuttgartu leta 2027. Ogledali smo si film Telesce, ki je nastal v italijansko-slovensko-francoski koprodukciji. Režiserka Laura Zamani nam bo med drugim pojasnila, kako je nastajala zgodba, obarvana z magičnim realizmom, ki je postavljena na furlansko podeželje v začetku 20. stoletja. Ogledali smo si veliko retrospektivno razstavo legende mariborskega slikarstva Ludvika Pandurja v Umetnostni galeriji Maribor. Gre za doslej najobsežnejšo razstavo umetnika, ki ga označujejo za virtuoza metamorfoz. Na Ptuju pa smo obiskali razstavo Mareka Schovanka, ki ironično nastavlja ogledalo družbi, politični represiji ali potrošništvu.
Znanstveniki so konec novembra v Južni Afriki odkrili novo različico novega koronavirusa, omikron. Nekatere države po svetu beležijo rekordno število novih okužb, največ od začetka pandemije. Tudi v Sloveniji se krivulja potrjenih okužb dviga. Kako deluje družba v času pandemske izčrpanosti in kako deluje cepivo? Katere države izkazujejo visoko in katere nizko stopnjo zaupanja v znanost? Gostje: dr. Alenka Trop Skaza, dr. Roman Jerala, dr. Mitja Hafner-Fink, dr. Samo Uhan in dr. Peter Klepec. Voditeljica: Nina Jerman
V nocojšnji Kulturi bomo predstavili skupinsko razstavo Umetnost v izjemnih razmerah v Društvu likovnih umetnikov Maribor in monografijo, ki je izšla ob 100 letnici društva ter razstavo Ulica fotografa Igorja Škafarja, ki zajema izbrane portrete, ki jih avtor že 20 let ustvarja za istoimensko rubriko tednika Mladina. Seznanili pa vas bomo tudi s filmoma Francoska depeša in Sladičeva pica, ki bosta od jutri na sporedu domačih kinematografov.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti so izbrali šest zanimivih osebnosti različnih poklicev, ki so spregovorili o svojih najljubših klasičnih delih: predsednika Boruta Pahorja, plavalca Darka Đurića, popotnika Toma Križnarja, duhovnika Roberta Friškovca, pesnico Svetlano Makarovič in poslovneža Iva Boscarola. Predsednik Borut Pahor je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser in montažer Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.
Nocoj v Kulturi o monografiji Draga Kristina, ki govori o življenju in delu pisateljice, prevajalke in legendarne urednice otroške literature pri Mladinski knjigi, Kristine Brenkove. Knjiga je izšla ob njeni 110. obletnici rojstva. Bili smo na razstavi slik, akvarelov in risb slikarke Joni Zakonjšek v Mestni galeriji Piran. Razstavljena so dela zadnjih treh let, osrednji motiv pa so podobe krajin, travnikov in dreves. V Fotogaleriji Stolp pa smo si ogledali pregledno razstavo članov Fotokluba Maribor, ki so jo pripravili ob zaključku leta. Tema je bila portret.
Režiser Sebastijan Horvat je spregovoril o motivih za postavitev in treh različnih interpretacijah trilogije Cementa, kontroverznega nemškega dramatika Heinerja Mullerja, ki je nastala v treh gledališčih: ZKM-u, Drami SNG Ljubljana in BDP. Dramaturg in avtor priredb Milan Ramšak Marković je izpostavil, da je beograjska variacija edina, ki se ukvarja z upanjem in vero v prihodnost, "slavi življenje in to v trenutku, ko naša zahodna civilizacija morda umira.” Pogovorjali smo se tudi z scenografom Igorjem Vasiljevim, glasbenikom Dragom Ivanušo in igralci Markom Madićem, Natašo Kopeć in Miodragom Mikijem Krstovićem. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Sloviti Caravaggio je s svojo upodobitvijo Judite, ki obglavlja Holoferna, sprožil revolucijo. In temu motivu je posvečena ena osrednjih razstav te zime v Rimu, ki si jo je v tamkajšnji Palači Barberini ogledal Janko Petrovec. V ljubljanski galeriji Tobačna smo si ogledali razstavo umetnice Neže Knez z naslovom Skozi te iste pore se še vedno zliva taisti znoj. Gre za večletno raziskavo prostora, ki preko osebne pripovedi govori o zgodovini in identiteti pokrajine, prepletanju osebne in obče biografije ter njihovih objektih in subjektih raziskave. V branje pa ponujamo novo pesniško zbirko Prostor sred križišč in zbirka esejev Poezija še vedno ni luksuz Nataše Velikonja.
V zadnji oddaji Osmi dan v tem letu bomo predstavili nekaj prispevkov minule sezone, ki danes niso nič manj aktualni kot ob premiernem predvajanju. Pogovarjali smo se z izjemnim pianistom Aleksandrom Gadžijevom, ki je z drugim mestom na prestižnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi postal svetovna pianistična zvezda. Poizvedovali smo, zakaj je ponarejanje umetniških del eno največjih področij kriminala od antike dalje. Ob praznovanju Dantejevega leta smo se podali po poteh življenja velikega pesnika in enega od očetov italijanskega jezika Danteja Alighierija. Obiskali smo slovenske in hrvaške gradove, ki s projektom Mreža živih gradov dobivajo obnovljeno zunanjost in tudi novo vsebino. Predstavljamo še enega od vrhuncev programa evropske prestolnice kulture 2020 na Reki, razstavo Nepoznani Klimt - ljubezen, smrt, ekstaza.
V zadnji Kulturi leta 2021 smo napravili kratek pregled za praznične dni napovedanih kulturnih dogodkov po državi in vsebin, ki jih v teh dneh ponuja RTV Slovenija. Seveda se nikakor ne moremo ogniti bogatem izboru filmov, ki nas bodo zabavali na Silvestrov večer in ki jih bomo gledali v letu, ki prihaja.
Nocoj smo se podali v Cankarjev dom na predstavo Jelen v žarometih čarobnega, norčavega francoskega Cirkusa Le Roux, poslušali smo koncert Roka Zalokarja, ki je v cerkvi Sv. Jakoba predstavljal svoj novi album Spaces VIII - Rok Zalokar, Pipe organ. V Cankarjevem domu pa smo prisluhnili tudi Zoranu Predinu, ki je na dveh poznopopoldanskih koncertih v samosvoji blues maniri prav tako predstavil svoj najnovejši izdelek Takšnih več ne delajo.
Nocoj smo se podali v Cankarjev dom na predstavo Jelen v žarometih čarobnega, norčavega francoskega Cirkusa Le Roux, poslušali smo koncert Roka Zalokarja, ki je v cerkvi Sv. Jakoba predstavljal svoj novi album Spaces VIII - Rok Zalokar, Pipe organ. V Cankarjevem domu pa smo prisluhnili tudi Zoranu Predinu, ki je na dveh poznopopoldanskih koncertih v samosvoji blues maniri prav tako predstavil svoj najnovejši izdelek Takšnih več ne delajo.
Na Animateki, ljubljanskem mednarodnem festivalu animiranega filma, smo preverjali, v kakšni kondiciji je evropska avtorska animacija. Letošnji osrednji temi sta bili spolna enakopravnost in okoljevarstvene tematike. Z Goranom Markovićem, sodobnim klasikom srbske in nekdanje jugoslovanske kinematografije, smo se pogovarjali o njegovi dolgoletni filmski karieri ter najnovejšem romanu Beograjski trio, v katerem se je vedno družbeno kritični režiser in pisatelj lotil časa informbiroja in Golega otoka, jugoslovanskega političnega taborišča.
Neveljaven email naslov