Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Osmi dan bomo predstavili digitaliziranje slovenske pisne kulturne dediščine, ki ga izvaja NUK. V zadnjem času so tehnologijo nadgradili s tridimenzionalno digitalizacijo, ki poleg vsebine prikaže še marsikaj drugega o zgodovini knjig. Pozanimali smo se, koliko slovenskega leposlovja se prevede v tuje jezike in kako težko je našim avtorjem prodreti na tuj trg. Naš gost bo Peter Kuhar, ki nam bo med drugim pojasnil, kako so nekateri slovenski avtorji uspeli na češkem trgu. Predstavljamo Pascala Boyarta, anonimnega uličnega umetnika slovensko-čilskih korenin, ki je kot prvi umetnik svoje murale preoblikoval v digitalne NFT-je. Bili smo še v studiu, kjer nastaja lutkovni celovečerni animirani film v koprodukciji štirih držav, tudi Slovenije.
Bili smo na večeru opernih arij Zimskega festivala. Na odru Cankarjevega doma je pod vodstvom dirigenta Gianluce Marcianòja in v spremljavi Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije nastopil slavni tenorist Joseph Calleja. Na dogodku Fabula pred Fabulo je pisatelj Dževad Karahasan predstavil zadnji del trilogije Vonj po strahu. Več pa tudi o filmu Titan, ki je zmagovalec lanskega festivala v Cannesu in prihaja na redni spored Kinodvora in o vrhuncih spomladanskega dela sezone v Cankarjevem domu.
Govorili bomo o pomenu neodvisnih ustvarjalcev in producentov za razvoj uprizoritvenih umetnosti. V ospredje bomo postavili tako pomen prostorov za uprizoritvene umetnosti kot uspehe v preteklosti in prihodnje načrte, evropske projekte, koprodukcije ter težave, s katerimi se srečujejo, in tudi nujnost prilagajanja repertoarjev in krčenja mreže sodelavcev glede na finančne zmožnosti. Gostje: Alma R. Selimović, Inga Remeta, Alja Lobnik in Robert Waltl. Posneli smo tudi intervju z gledališkim režiserjem Matjažem Pograjcem, ki je v preteklosti na neodvisni sceni dosegal uspehe s skupino Betontanc.
Poslovila se je Monica Vitti, ena od ikon italijanske kinematografije šestdesetih let. V Mestnem gledališču Ptuj smo si ogledali premiero avtorske priredbe Jerneja Lorencija in Matica Starine z naslovom Frančišek, nastale po motivih romana Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa. Odpravili smo se še v galerijo ŠKUC, kjer se z razstavnim projektom, ki ga je naslovil Za Borisa, umetnik Boris Beja neposredno ukvarja z družinsko preteklostjo, do katere poskuša pristopati kot zunanji opazovalec.
V Cankarjevem domu smo v okviru Zimskega festivala poslušali koncert pianista Aleksandra Gadžijeva, predstavili bomo novo književno delo Oblast v arhitekturi, ki je izšlo v sodelovanju Maske, zavoda za založniško, kulturno in producentsko dejavnost in Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo. Bili smo v Anton Podbevšek Teatru, kjer so včeraj predstavili informans VKLJUČENI in IZKLJUČENI in medije ter občane seznanili z umetniškimi deli, ki jih pripravljajo v letošnjem letu.
V Cankarjevem domu smo se udeležili dogodka, kjer so dr. Mateja Pezdirc Bartol, Melita Forstnerič, Danijela Kocmut, Andree Luck-Gaye, Janez Pipan, dr. Gašper Troha in Jagna Pogačnik tkali poglede na umetnost Draga Jančarja. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu smo si ogledali angažirano in aktualno razstavo Vztrajnostni moment upora / Dialog Vesna Bukovec : Janez Zalaznik. Prisluhnili smo novemu albumu Wolfganga Flüra Magazine 1, pogledali pa bomo k festivalu Sundance, kjer so prvič nagradili grozljivko; režiserski prvenec Američanke Nikyatu Jusu Nanny, o nezakoniti priseljenki iz Senegala. Nagrado za najboljši dokumentarec je prejel The Exiles o treh disidentih iz Kitajske. V Mladinski knjigi pa so danes podelili sedmo književno nagrado za najboljše še neobjavljeno književno delo. Dobila jo je Tina Vrščaj za delo Na klancu.
Danes se je v Slovenski filharmoniji s koncertom À la Händel začel 5. Zimski festival, ki bo na različnih lokacijah v Ljubljani potekal vse do 5. februarja. V Galeriji Škuc smo si ogledali razstavo Borisa Beje z naslovom Za Borisa. Več tudi o razstavi Francisa Bacona Človek in zver, ki jo bodo v Kraljevi akademiji v Londonu odprli jutri in o razstavi modnega oblikovalca Christiana Diorja v Muzeju Brooklyn v New Yorku. Napovedujemo pa tudi klasiko Franceta Štiglica Deveti krog, ki ga je nedavno restavrirala in digitalizirala hrvaška Kinoteka, danes pa bo na sporedu v terminu Kinoteke na našem 1. programu.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili nekatere tuje kulturne centre pri nas. Kako denimo madžarski Lisztov inštitut, Francoski inštitut ali Goethejev inštitut tudi s kulturnimi dogodki bogatijo kulturno in umetniško ponudbo pri nas? V studio prihaja Barbara Podlogar, ki je bila kulturna atašejka, vodja Slovenskega kulturno-informacijskega centra v Avstriji (SKICA). Predstavljamo nov prevod znamenite pripovedi o Bambiju, ki te dni prihaja na ameriške knjižne police. Knjiga z naslovom »Izvirni Bambi – zgodbe o življenju v gozdu« ima tudi slovenski pridih, zgodba o antisemitizmu in surovosti življenja v gozdu občuteno zaživi v ilustracijah slovenske umetnice Alenke Sottler. Z avtorjem knjige Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodno-zabavne glasbe Petrom Stankovićem, profesorjem kulturologije na FDV, smo se pogovarjali o tem, kakšna popotnica za sodobno družbo 21. stoletja je domača narodno-zabavna glasba. Predstavljamo tudi Heleno Tahir, ki s svojimi risbami in grafikami zagotovo spada med perspektivnejše likovne umetnice mlajše generacije.
V Mestnem muzeju Ljubljana smo se srečali z avtorji futuristične razstave Urbane prerokbe - Življenje v Ljubljani leta 2100, v Galeriji Kapelica pa smo prisluhnili zvočni skulpturi Ad lib., ki jo je italijanski umetnik Michele Spanghero napravil iz medicinskega stroja za avtomatsko pljučno ventilacijo in orgelskih piščali. V Galeriji Equrna smo si ogledali razstavo akademske slikarke Anje Jerčič Jakob, ki tam razstavlja že tretjič, tokrat dela, ki jih je ustvarila v minulih štirih letih. Opozorili bomo tudi na poziv Narodne galerije, naj zbiratelji in lastniki slik v svojih zbirkah pobrskajo za umetninami impresionista Mateja Sternena (1870 – 1949), saj pripravljajo razstavo.
Nocoj v Kulturi o premieri na Velikem odru SNG Drama Ljubljana, tam bodo namreč uprizorili dramo Party, ki jo je po svojem celovečernem filmu napisala slovita britanska scenaristka in režiserka Sally Potter, režiral pa Ivica Buljan. Predstavili vam bomo knjigo Ahac – Knjiga o Dušanu Pirjevcu, ki je izšla pri Beletrini, bili pa smo tudi na predstavi Etiopijke, Mattia Cason in EN-KNAP Group.
Obiskali smo Tržaški filmski festivala na katerem so v tekmovalnem programu med drugim prikazali film Orkester režiserja Matevža Luzarja. V Cankarjevem domu smo poslušali koncert norveške zasedbe Knarr, ki jo vodi basist in skladatelj Ingebrigt Håker Flaten. V ljubljanski galeriji Kresija pa smo si ogledali skupinsko razstavo Live, Laugh, Love.
Med drugim smo si v sinagogi v Gradcu ogledali instalacijo Čudež hanuke oblikovalca Matica Velerja. Predstavili vam bomo prevod romana Stephena Kinga Obstati, v katerem spremljamo galerijo oseb na poti po opustošeni Ameriki, potem ko je smrtonosna gripa zdesetkala svetovno prebivalstvo. Dr. Peter Stanković pa je izdal monografijo Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodno-zabavne glasbe, prvi poskus celostnega ovrednotenja tega še vedno popularnega žanra v Sloveniji.
Nocoj smo govorili z uličnim umetnikom slovensko-čilskih korenin Pascalom Boyartom – Pboyvjem, ki živi in dela v Parizu. Ustvarja ogromne murale, svoja dela spreminja v NFTje. V MGLC-ju smo bili na otvoritvi razstave Materialna prisotnost mentalnega odtisa Samuela Grajfonerja, preverili pa smo tudi kako se začenja snemanje lutkovnega animiranega filma (Ne)zaželene reči. V Kinoteki pa so je v okviru Animateke/Večera društva DSAF pripravili premiero in predstavitev nove domače animirane risane serije Tine in Bine, tigrasta komarja: Na plaži, Tango, Pomladni cvet, Avtonomna cona Titanik, Temeljni kamen, Rokavice. Zaobšli pa nismo niti pisma, s katerim uveljavljene umetnice in umetniki odločevace pozivajo k pomoči mladim samozaposlenim v kulturi
Nocoj smo govorili z uličnim umetnikom slovensko-čilskih korenin Pascalom Boyartom – Pboyvjem, ki živi in dela v Parizu. Ustvarja ogromne murale, svoja dela spreminja v NFTje. V MGLC-ju smo bili na otvoritvi razstave Materialna prisotnost mentalnega odtisa Samuela Grajfonerja, preverili pa smo tudi kako se začenja snemanje lutkovnega animiranega filma (Ne)zaželene reči. V Kinoteki pa so je v okviru Animateke/Večera društva DSAF pripravili premiero in predstavitev nove domače animirane risane serije Tine in Bine, tigrasta komarja: Na plaži, Tango, Pomladni cvet, Avtonomna cona Titanik, Temeljni kamen, Rokavice. Zaobšli pa nismo niti pisma, s katerim uveljavljene umetnice in umetniki odločevace pozivajo k pomoči mladim samozaposlenim v kulturi
Obiskali smo spektakularno odprtje Evropske prestolnice kulture Novi Sad. Uvedla jo je predstava Zeniteum :: 2022 režiserja Dragana Živadinova, edinstven poklon kulturi, znanosti in umetnosti. Kaj bo torej prineslo več kot 4000 dogodkov, ki bodo identiteto Novega Sada povezali z aktualnimi evropskimi temami, kot so migracije, identiteta in prihodnost mladih? Klaus Thymann, kurator razstave Taljenje – podobe podnebnih sprememb v Jakopičevi galeriji, nas bo popeljal po številnih umetniških projektih, ki se posvečajo pereči problematiki podnebnih sprememb in nas opozarjajo na naše vedenje, predvsem pa pozivajo k spremembam. Pogovarjali smo se z islandskim igralcem Hílmirjem Snajrem Gúdnasonom, ki ima vlogo v filmu Jagnje. Film režiserja Valdimarja Jóhannssona je bil lani v Cannesu nagrajen za izvirnost, saj partnersko dramo o starševstvu in materinstvu nadgradi s prvinami ljudskih pripovedk in grozljivke. Ob razstavi v Galeriji Kresija smo razmišljali o fenomenu Asteriks, kultnem stripu, ki se kljub častitljivim 60 letom ni postaral. Njegove družbenokritične misli, od socialnih do ekoloških tem, so še vedno aktualne. Z njim so odraščali in ustvarjali tudi največji evropski stripovski avtorji. Pogledali pa smo tudi v bogato zgodovino Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki nepretrgoma deluje od leta 1920 in je v tem času pripravilo skoraj 600 premier.
V Cankarjevem domu smo si ogledali mednarodno razstavo Koža; Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble in Špela Šivic razkrivajo različne fotografske prakse, ki se vrtijo okoli tega največjega človeškega organa. V Galeriji SLOART smo obiskali razstavo Stranske ulice: Miha Štrukelj jih je fotografiral in z mrežo prenesel na platno. Opozarjamo na premieri filmov Telesce (režiserka Laura Samani) in Električno življenje Louisa Waina (režiser Will Sharpe), nikakor pa nismo spregledali shoda Proti socialnemu čiščenju mesta, ki so ga v Ljubljani pripravili iz nekdanje tovarne Rog izseljeni umetniki, kreativci, skejterji, aktivisti in drugi. Povečini še niso našli novih prostorov.
V Cankarjevem domu smo si ogledali mednarodno razstavo Koža; Goran Bertok, Ewa Doroszenko, Görkem Ergün, Karina-Sirkku Kurz, Anne Noble in Špela Šivic razkrivajo različne fotografske prakse, ki se vrtijo okoli tega največjega človeškega organa. V Galeriji SLOART smo obiskali razstavo Stranske ulice: Miha Štrukelj jih je fotografiral in z mrežo prenesel na platno. Opozarjamo na premieri filmov Telesce (režiserka Laura Samani) in Električno življenje Louisa Waina (režiser Will Sharpe), nikakor pa nismo spregledali shoda Proti socialnemu čiščenju mesta, ki so ga v Ljubljani pripravili iz nekdanje tovarne Rog izseljeni umetniki, kreativci, skejterji, aktivisti in drugi. Povečini še niso našli novih prostorov.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti so izbrali šest zanimivih osebnosti različnih poklicev, ki so spregovorili o svojih najljubših klasičnih delih: predsednika Boruta Pahorja, plavalca Darka Đurića, popotnika Toma Križnarja, duhovnika Roberta Friškovca, pesnico Svetlano Makarovič in poslovneža Iva Boscarola. Tomo Križnar, svetovni popotnik in humanitarni delavec, je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser in montažer Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.
Ogledali si bomo razstavo Taljenje v galeriji Jakopič v Ljubljani in prebrali prevod Descartesovega dela Strasti duše. Predstavili bomo Nepopolne zgodbe filmskega režiserja in scenarista Matjaža Ivanišina, zanimala nas bo pa tudi interpretacija simbolnega imaginarija sodobne slovenske narodnozabavne glasbe.
V branje dobivamo roman v pismih, ki je slovenski književnosti precej redek žanr. Napisala ga je Miriam Drev in ga poimenovala Od dneva so in od noči. Pisateljica je z učinkovito rabo pisemskega žanra osvetlila mnoge neosvetljene prostore v družinskih odnosih treh generacij in pokazala, kako pomembno je za notranjo osvoboditev soočanje s preteklostjo. Za prijetno bralsko presenečenje je poskrbela tudi Tadeja Krečič Scholten s prvencem, knjigo kratkih zgodb Nikoli ni prepozno. Naslovi zgodb so pogosto pregovori, katerih ustaljeno sporočilo avtorica spretno obrne in postavi v povsem novo luč. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserja: Magda Lapajne, Božo Grlj
Neveljaven email naslov