Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bili smo na avstrijskem filmskem festivalu Diagonale v Gradcu. Pogovarjali smo se z Riccardom Costatinijem, urednikom pordenonskega kulturnega centra in kinematografa Cinemazero, gostom ob retrospektivi Federico Fellini 100!, ki poteka v Slovenski Kinoteki. Spremljali smo ReŠolucijo - manifestacijo Radia Študent, ki se je odvijala med Metelkovo in Pritličjem in festival Junij v Ljubljani, ki se je na Kongresnem trgu začel z muzikalom Turandot Mestnega gledališča ljubljanskega. V kulturi bivanja pa vam tokrat predstavljamo modno fotografinjo Rebeko Legović.
Pred 200 leti je bila Ljubljana štiri mesece središče evropske diplomacije, saj je v njej potekal kongres Svete alianse, zveze monarhov, ki so želeli preprečiti širjenje idej francoske revolucije. Kako je zasedanje potekalo, smo se pozanimali v Mestnem muzeju, kjer pripravljajo tudi razstavo na to temo. Razvoj gospodinjske tehnike je sedaj mogoče videti v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Tam so odprli razstavo ob 50-letnici razvoja tovarne malih gospodinjskih aparatov iz Nazarij, ki je največji tovrstni obrat v Evropi. Od kultne Gorenjeve stenske tehtnice pa do inovativnih kuharskih robotov, ki so vplivali na organizacijo in kreativnost v naših kuhinjah. Glasbenik Vasja Vipotnik, bolj znan kot trnovski reper Skova, je po dolgih letih izkušenj na prizorišču hip hopa ustanovil skupino Skovani in samozaložil avtorski prvenec Theatrum, ki že žanje odlične kritike, saj Skova v pripovedi kaže "brutalno širino, združuje mentalno veščino z verbalno ostrino v genialno spojino, intelektualno lastnino, ki je ne dobiš z materialno dobrino", kot pravi v skladbi Rap Michelangelo. Nov projekt pa je hommage Trnovemu, ki je tokrat kraj srečnega imena, čeprav se ni izognilo procesu gentrifikacije, in raznovrstni druščini, ki tvori trnovsko skupnost. Izar Lunaček je doktor filozofije, akademski slikar, ilustrator in stripar, vendar ne nujno, da v tem vrstnem redu. V zadnjem času je najbolje poznan kot stripovski aktivist, ki je zagrešil festival stripa Tinta, vodi pa tudi atelje in striparnico Stripolis, kjer je ob svoji dvajsetletnici priredil krajšo razstavno retrospektivo dosedanje striparske poti.
V Cankarjevem domu smo si ogledali komično opereto Kandid skladatelja Leonarda Bernsteina, ki je nastala po Voltairovi noveli Kandid in optimizem. V njej se Voltaire postavi po robu filozofski teoriji Leibnitza, ki meni, da naj bi živeli v “najboljšem vseh možnih svetov”. Na letnem vrtu Gala hale na Metelkovi pa smo poslušali LP album Izvir istoimenske zasedbe iz leta 1977, ki velja za izjemno redek primerek med zbiratelji vinilnih plošč. V Aksiomi som si ogledali razstavo Everything Must Go domačega anonimnega kolektiva Smetnjak, ki že več kot desetletje format memov spaja s teorijo in umetnostjo, v galeriji Photon razstavo srbske vizualne umetnice Olje Triaške Stefanović, v galeriji P74 pa domače ustvarjalke Maruše Sagadin.
Ogledali smo si komedijo Slamnik, ki jo je z ansamblom Mestnega gledališča ljubljanskega na oder postavil režiser Diego de Brea in prebrali prevod romana Petra Handkeja Moje leto v nikogaršnjem zalivu. Razkrili bomo ime letošnje dobitnice Borštnikovega prstana in si ogledali razstavo ob 50-letnici razvoja tovarne malih gospodinjskih aparatov iz Nazarij, ki je največji tovrstni obrat v Evropi.
17. mednarodni arhitekturni beneški bienale, ki velja za najuglednejši dogodek s področja arhitekture na svetu, je po lanski prestavitvi zaradi epidemije končno zaživel v slovitih Vrtovih in Arzenalu. Letošnji kurator je ameriško-libanonski arhitekt Hashim Sarkis, ki je skorajda preroško že pred pandemijo določil glavno temo bienala, tj. vprašanje, na katerega danes skuša odgovoriti ves svet: Kako bomo živeli skupaj? Slovenski paviljon se na bienalu letos predstavlja s projektom Skupno v skupnosti, v katerem na novo vrednoti pomen zadružnih domov, nastalih po drugi svetovni vojni. Edina slovenska vabljena umetnica na glavni razstavi pa je letos Marjetica Potrč, ki se predstavlja s projektom Prihodnji otok.
Pogovarjali smo se z nemško pisateljico mlajše generacije Enis Maci, ki je gostja festivala Fabula. Na odru mariborske Opere so nocoj premierno izvedli opero Giacoma Puccinija Madama Butterfly, pod taktirko Stefana Romanija in v režiji Piera Francesca Maestrinija. V Plesnem teatru Ljubljana se je začel festival plesnih perspektiv Ukrep. Pogovarjali pa smo se tudi z letošnjim prejemnikom nagrade Društva slovenskih skladateljev Aldom Kumarjem.
V oddaji Osmi dan smo spremljali okroglo mizo o politikah spominjanja v postresničnostni družbi, ki so jo pripravili profesorji Oddelka za zgodovino. S čim se srečuje zgodovinopisje v času, ko so teorije zarot privlačnejše od obsežnih študij in ko je celo uradna politika pripravljena prezreti sodobne strokovne smernice? Gostja v studiu bo zgodovinarka Petra Svoljšak, prejemnica nagrade za najboljšo zgodovinopisno študijo. Preverili smo, kako je z gradnjo nove univerzitetne knjižnice NUK 2. Načrtovanje nove stavbe se je namreč začelo že v osemdesetih letih, a je še zmeraj nimamo. V sodelovanju s partnersko mrežo Centra za kreativnost je nastala serija člankov, v katerih strokovnjaki predstavljajo aktualno dogajanje na posameznih področjih ustvarjalnega sektorja, od oblikovanja in turizma do glasbe in plesa. V kakšnem finančnem položaju so se po zdravstveni krizi znašli ustvarjalci pri nas in v tujini in kakšni izzivi jih čakajo? Spremljali smo še baletni ansambel SNG Ljubljana, ki je gostoval na plesnem festivalu InDanza v Bolzanu, ki želi v obdobju po pandemiji umetnost približati ljudem in oživiti Južno Tirolsko.
V SNG Opera in balet Ljubljana smo si ogledali krstno uprizoritev slovenske opere Samorog Pavla Šivica, ki jo je režiral Vinko Möderndorfer, dirigent pa je Igor Švara. Začel se je festival MENT, ki se bo do 11. junija v živo odvil na različnih prizoriščih po Ljubljani. V Moderni galeriji pa so podelili nagrade Riharda Jakopiča za likovno vizualne umetnosti.
Znanstveno - raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sestavljen iz 18- ih avtonomnih inštitutov in je nepogrešljivi del slovenske raziskovalne in univerzitetne pokrajine. Ustanovljen je bil leta 1981. Ob 40- letnici se bomo ozrli v njegovo prihodnost in preteklost. Gostje: Dr. Oto Luthar, dr. Rado Riha, dr. Tanja Petrović in dr. Lilijana Šprah. Voditeljica: Nina Jerman
Pogovarjali smo se z gostjo festivala Fabula, na Dunaju živečo slovensko pisateljico Ano Marwan, ki je pri Beletrini izdala roman Zabubljena. V letnem vrtu Gala hale na ljubljanski Metelkovi smo bili na koncertu italijansko-francoskega dvojca Putan Club, ki ga tvorita tvorita basistka Gianna Greco in kitarist François R. Cambuzat. Med drugim pa smo obiskali tudi skupinsko razstavo Modro v galeriji Equrna.
Ponovno se odpirajo kinodvorane, zato bomo v nocojšnji Kulturi predstavili nekaj filmov, ki prihajajo na spored. V centru kulture Španski borci smo si ogledali premiero predstave Domovina, ki je nastala v koreografiji Iztoka Kovača in plesalcev skupine EN-KNAP Group. Seznanili vas bomo tudi z razstavo Navzkrižja avtorjev Aleksija Kobala in Mance Ahlin v Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in s pripravami na veliko razstavo Melita Vovk osebno, ki jo postavljajo na različnih lokacijah na Bledu, rojstnem kraju lani preminule akademske slikarke in ilustratorke.
Kaj je najbolj zaznamovalo slovenski film v zadnjih 30-ih letih? Ob letošnji 30-letnici slovenskega filma v samostojni državi, se posvečamo mejnikom, dosežkom prepoznavnosti, predvsem pa kulturno politični problematiki, ki od nekdaj določa domačo kinematografijo.
Nocoj v Kulturi o predstavi Nočni pisec v režiji belgijskega umetnika Jana Fabra, ki so jo v soboto premierno odigrali na odru SNG Drama. Na odru Prešernovega gledališča Kranj pa nocoj premiera avtorskega projekta Kons: Novi dobi, ki sta ga iz poezije Srečka Kosovela ustvarila Žiga Divjak in Katarina Morano. Obiskali smo tudi razstavo umetnika Mitje Ficka z naslovom Lupi se nežno, ki je na ogled v Galeriji sodobne umetnosti v Celju.
Nocoj v Kulturi tudi o novem hotelu v središču Ljubljane; prenovljeni Zlati ladjici, predstavili vam bomo nov projekt Rudija Bučarja Šelestenja, v Dvorcu Novo Celje smo obiskali razstavo V obdobju svetlobe, bili smo tudi na strehi Radia Slovenija, kjer je nsatopil naš Simfonični orkester.
V oddaji predstavljamo reportažo iz Benetk, kjer se je vendarle odprla težko pričakovana in lani odpovedana 17. mednarodna razstava arhitekture La Biennale di Venezia. Letošnja tema, ki jo je izbral libanonsko-ameriški kustos Hashim Sarkis, je: Kako bomo živeli skupaj? Skorajda preroško je bila izbrana le nekaj mesecev pred izbruhom koronavirusa. Slovenski paviljon nanjo odgovarja s projektom Skupno v skupnosti. V studio smo povabili direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Boga Zupančiča. Ob razstavi o prvem Plečnikovem asistentu Francetu Tomažiču v Plečnikovi hiši smo se pozanimali o posebnostih arhitekture tega funkcionalističnega arhitekta ter si ogledal stanje nekaterih njegovih objektov. Del oddaje posvečamo literaturi, Beletrinin festival Fabula je gostil češkega avtorja Mareka Šindelko, ki je pozdravil slovenski prevod svoje mednarodne uspešnice, pretresljivega romana o begunstvu Utrujenost materiala. Želel je spodbuditi širši razmislek o človeški izkoreninjenosti in odtujenosti, pa tudi o medijski manipulaciji z resničnostjo. Pogovarjali smo se še z nominiranci za Cankarjevo nagrado, priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku. To so Andrej Blatnik, Gašper Kralj, Mirana Likar in Lucija Stepančič.
V Cankarjevem domu smo si ogledali premiero poetične drame o staranju Zberi svoje ptice Drage Potočnjak v režiji Branka Potočana. Društvo slovenskih pisateljev je podelilo nagrado za otroško in mladinsko književnost desetnica. Obiskali smo Reko, kjer se je zaključil projekt Evropske prestolnice kulture in si ogledali razstavo Moda in strip, na Dunaju pa razstavo grafika Štefana Galiča. Ob 5. obletnici galerije DobraVaga na ljubljanski tržnici so pripravili razstavo Sosedje, napovedujemo pa tudi premiero Cipe v SLG Celje.
Ko se je maja leta 1994 prvič odpravil iz Ljubljane, je v spremni besedi k plošči To Hell and Back napačno zapisal ime naše prestolnice. Seveda si takrat niti približno ni predstavljal, da bo Lublijana slabo desetletje kasneje postala njegov, lahko rečemo, prvi dom. Chris Eckman je v dobesednem prevodu eck-man človek z roba, sicer pa žlahtni šestdesetletnik, ki je nekoč poveljeval skupini The Walkabouts, od blizu in od znotraj spremljal poslednjo revolucijo v popularni glasbi v Seattlu pred tridesetimi leti, na koncu pa sledil svojemu srcu in se ustalil v Ljubljani, kjer je ustanovil priznano založbo Glitterbeat.
Neveljaven email naslov