Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nocojšnji Kulturi vam bomo na kratko predstavili novo koprodukcijo Drame SNG Maribor s Cankarjevim domom, dunajskim Burgteatrom in srbskim Jugoslovanskim dramskim teatrom, to je predstava To noč sem jo videl, ki v režiji Janeza Pipana nastaja po istoimenskem romanu Draga Jančarja. Na dan mladosti vas bomo peljali na koncert prepleta eksperimentalne elektronike, klubske igrivosti, melodičnih vložkov, družbene kritike samosvojih Warrego Valles. V Projektnem prostoru Muzeja za arhitekturo in oblikovanje pa se Nonument Group predstavlja z razstavo, ki so jo pomenljivo poimenovali: Razstava je na terenu. Avtorji se osredotočajo na vprašanje fenomena nonument, s čimer označujemo arhitekturo, spomenike, javne prostore in infrastrukturo, katerih pomen se je spremenil kot posledica družbenih ali političnih sprememb.
V tokratnem opusu se bomo spomnili Zlate Gašperšič Ognjanovič, nekdanje solistke ljubljanske Opere, ki praznuje lep življenjski jubilej, 90-letnico. Še vedno je izjemno vitalna in se natančno spominja prav vseh vlog in zlate dobe ljubljanske Opere, o njej in povezanosti z glasbo bodo razmišljali tudi v Kropi , od koder izhaja in kjer ji bodo v poklon pripravili koncert z razstavo. V oddaji boste videli odlomke iz bogatega arhiva TV Slovenija. Ognjanovičevi je bil zelo blizu tudi Schubertov samospev, o njem in o baročni operi pa bo spregovoril tenorist Aco Biščević, edini slovenski interpret samospeva, ki se sam spremlja na klavirju, sicer pa mednarodno dejaven zlasti v Bachovih pasijonih. Avtorica oddaje: Darja Korez Korenčan
V nocojšnji Kulturi vas bomo seznanili s slovenskimi udeleženci Arhitekturnega bienala v Benetkah, ogledali smo si premiero drame Mati v SNG Drama Ljubljana in dokumentarni film Smisel je razumevanje zgodovine, o 100 obletnici oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ogledali pa smo si tudi osrednjo razstavo mednarodnega festivala Svetlobna gverila v ljubljanski galeriji Vžigalica.
Obiskali smo mednarodni trienale Umetnost in okolje EKO 8 in si ogledali predstavo Kdo je videl Coco? v SSG Trst. Pogledali bomo v nove prostore galerije Kapelica v Ljubljani in v Kostanjevico na Krki, kjer Anton Podbevšek teater pripravlja premiero predstave In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek. Poslušali bomo tudi koncert pianista Saša Vollmaierja, ki bo premierno izvedel klavirski koncert »Hymnus auf die Freundschaft«, na katerem bo predstavil svoje slišanje glasbe filozofa Friedricha Nietzscheja.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili reportažo dopisnika Janka Petrovca, ki se je odpravil po kulturnozgodovinskih poteh Danteja Alighierija. Slavnostno zaznamovanje 700. obletnice smrti pesnika in očeta italijanskega jezika se v Italiji bliža vrhuncu. V številnih mestih zaradi rahljanja epidemičnih ukrepov zdaj znova prirejajo dogodke, odpirajo muzeje in postavljajo razstave, ki sta jih navdihnila Dante in njegovo delo, zlasti versko-alegorični ep Božanska komedija. Med njimi so Firence, kjer se je Dante rodil; Forlì, kjer je našel eno prvih zatočišč v svojem dvajsetletnem izgnanstvu; in Ravena, kjer se je naposled ustavil in našel tudi večni počitek. Spremljali bomo začetek 8. Mednarodnega trienala umetnosti in okolja EKO 8, ki ga pripravlja Umetnostna galerija Maribor. EKO 8 bo potekal v prostorih nekdanje tekstilne tovarne Hutter/MTT v industrijski coni Melje v Mariboru. Posvečen bo vizualni umetnosti, ki komentira številne spremembe na svetovni ravni in ožje ter raziskuje, kako te vplivajo na okolje, v katerem živimo in od katerega smo odvisni. V studiu se bomo pogovarjali z umetniškim vodjem trienala Alessandrom Vincentellijem, ki je za razstavo z naslovom Pismo za prihodnost združil projekte tridesetih mednarodnih umetnikov. Znana je deseterica finalistov za desetnico, nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev in ki spodbuja otroško in mladinsko književnost. Ob tem se bomo vprašali, kakšna je kvalitetna mladinska literatura in kaj privablja mlade bralce. V ateljeju bomo obiskali kiparko in slikarko Anjo Kranjc. Na 9. festivalu likovnih umetnosti, ki je potekal v Kranju lansko leto, je dobila glavno nagrado. V prostorih Gorenjskega muzeja in v Mali galeriji likovnega društva Kranj so pripravili razstavo njenih del.
Nocoj v Kulturi o okrogli mizi Zgodovinopisje, politika spomina in politični revizionizem v postresničnostni družbi, ki jo organizira Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V Cankarjevem domu bo danes v sklopu festivala Fabula nastopil češki avtor Marek Šindelka, ki bo predstavil roman Utrujenost materiala. Ogledali pa smo si tudi nekaj gledaliških premier.
Nocoj v Kulturi o premieri predstave norveškega dramatika Jona Fosseja z naslovom Ime v SNG Nova Gorica, predstavljamo vam razstavo Bienale slovenske neodvisne ilustracije - Bienale neodvisnih v Mali galeriji Cankarjevega doma. Iz Maribora pa razstava Daleje Kovačec: Reminiscence zavetja II v multimedijskemu centru Kibla.
Pogledali bomo, kako v Mariboru obeležujejo mednarodni dan muzejev in predstavili letošnji sejem akademske knjige Liber.ac. Spremljali bomo tudi gostujočega umetnika galerije Steklenik Braneta Zormana, ki bo pred vhodom v Švicarijo v Ljubljani izvedel predelano različico skladbe Duh dreves|Dotik.
Jani Virk pripoveduje v svojem desetem romanu z naslovom Jaka in Vane o prijateljstvu mladeničev, ki skušata v zaprtem, zadušljivem, nedemokratičnem sistemu osvojiti prostore notranje svobode. Dogajanje je postavljeno na začetek osemdesetih let minulega stoletja, ko se je režim v nekdanji Jugoslaviji že polagoma sesipal sam vase, iskrivo družbeno ozračje pa je nakazovalo družbene spremembe. Maja Vidmar tudi s svojo osmo pesniško zbirko Pojavi potrjuje, da je mojstrica verzov, v katerih ni ničesar preveč in ničesar premalo. Pojavi so presunljivo lepa knjiga poezije o sočutju, spominu, bolečini doživetega, minevanju, trajanju in upanju. Kar dopuščajo čuti je četrta pesniška zbirka izpod peresa Roberta Simoniška. Pesnik je pozoren do detajlov v vsakdanjem življenju, pri čemer presega ozek, delen pogled na prostor in čas in iz konkretnega prehaja v arhetipsko, univerzalno. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Magda Lapajne
V nocojšnji Kulturi bomo med drugim predstavili razstavo nominirancev Nagrade skupine OHO v ljubljanski galeriji P74, seznanili vas bomo s knjižno noviteto Petra Stankovića Zgodovina slovenskega celovečernega filma 2 – Preporod slovenskega filma (1988-2004), pogovarjali pa smo se tudi s švedskim pihalcem Matsom Gustafssonom, ki bo jutri nastopil na Cankarjevih torkih.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili zanimivo zgodovinsko ozadje in vizijo pravkar prenovljene ljubljanske meščanske Vile Zlatica, ki je bila dom narodnega buditelja, antifašista in priljubljenega župana Ivana Hribarja. V vili je sedaj na ogled muzejska zbirka, posvečena bivalni kulturi ljubljanskega meščanstva in delu župana Hribarja, svoj program pa bo v njej izvajal Forum slovanskih kultur, saj je bil Ivan Hribar povezovalec slovenskega prostora in sorodnega slovanskega sveta. Obiskali smo razstavo Vezi: Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama, ki je na ogled v Nacionalnem muzeju za moderno umetnost v Zagrebu. Nastala je v sodelovanju z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki in osvetljuje nekatere povezave med slovenskimi in hrvaškimi umetniki. V Mestni galeriji Nova Gorica smo si ogledali razstavo slovenskih slikarjev z naslovom Slikarstvo zdaj!, Painting Now! Kustos aktualne razstave v Novi Gorici Andrej Medved je pri pripravi poskusil z drugačnimi izhodišči. K sodelovanju je povabil 13 umetnikov, rdečo nit pa lahko razberemo že iz naslova: gre za novo slovensko slikarstvo, ki nastaja v tem trenutku. In še zgodba o uspehu: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je po dvajsetih letih prizadevanj pridobil v last tapiserije Marija Preglja. Cikel osmih tapiserij za butik Koteks Tobusa (kasneje KOTO) v Ljubljani je Pregelj snoval leta 1966. Muzej je že od leta 2000, ko je v restavratorski atelje za tekstil sprejel cikel osmih Pregljevih tapiserij, povezan z dolgo zgodbo reševanja dragocene umetniške zbirke enega najpomembnejših avtorjev visokega modernizma. Slovenski avdiovizualni sektor v hudem krču čaka: vlada bi morala že pred tremi meseci potrditi svet Slovenskega filmskega centra, da bi lahko stekli finančni in programski načrti ter črpanje že odobrenega denarja. Čaka pa tudi na implementacijo evropske direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, po kateri bi tudi za avdiovizualne ustvarjalce končno začele veljati na področju glasbe in literature že uveljavljene pravice do pravičnih nadomestil za javno rabo njihovih del.
Med drugim bomo spremljali spletni koncert iz Cankarjevega doma na katerem bosta moči združila multiinstrumentalist Boštjan Gombač in portugalski harfist Eduardo Raon, ki bo sodeloval tudi z elektroniko. Predstavili vam bomo dvojni album Koncerti, ki je pri založbi ZKP RTV Slovenija izšel ob 90 letnici violinista Igorja Ozima. Ogledali smo si tudi fotografsko razstavo Ljubezen gre skozi želodec na Ljubljanskem gradu, na kateri je skozi bogato muzejsko gradivo predstavljena kulinarična podoba Slovenije.
V času županskih mandatov Zorana Jankoviča in podžupana, arhitekta Janeza Koželja je Ljubljana dobila nov razvojni zagon. Po začasnem zastoju v obdobju finančne krize se zdi, da gradbena panoga v Ljubljani cveti. Na to namiguje aktualna realizacija predvsem projektov stanovanjske gradnje, za katere se zdi, da jih večino oglašujejo kot luksuzne. V katero smer gre razvoj Ljubljane, kaj Ljubljana še potrebuje, katere so bile napake, strojene v zadnjih letih? Na nekaj od teh vprašanj bomo poskušali odgovoriti v marčevski oddaji Podoba podobe. Avtorica: Polona Balantič Režiserka: Špela Kuclar
V nocojšnji Kulturi bomo predstavili spletni festival Drame SNG Maribor, ki se začenja z dramo Ivorja Martinića Somrak bogov. V ljubljanski Mali drami smo si ogledali igro francoske dramatičarke Veronique Olmi Škorpijon, ki se posveča problematiki nesprejemanja drugačnosti. Predstavili vam bomo tudi domačo zasedbo Regen, ki bo nastopila v Kinu Šiška, pa nove prostore Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in skupinsko razstavo Slikarstvo zdaj! v Mestni galeriji Nova Gorica.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili pravkar odprto razstavo Večje od mene – Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije v italijanskem nacionalnem muzeju 21. stoletja MAXXI v Rimu. Razstava kustosinje Zdenke Badovinac je že pred časom dvignila veliko prahu pri nas, saj se je Slovensko veleposlaništvo v Rimu odločilo, da je ne bo podprlo. Razstava v najpomembnejšem muzeju sodobne umetnosti v Italiji bo predstavila sodobno umetnost z območja nekdanje Jugoslavije, sodelovali bodo številni slovenski umetniki. Razmišljali bomo o temi, ki nenehno spremlja vizualno umetnost, o vprašanju avtentičnosti. Ponaredki in kopije v vizualni umetnosti niso redkost. Za trgovino z rožjem in drogami je trgovina z umetniškimi deli tretja najbolj donosna trgovinska menjava na svetu. Mnoga dela seveda niso avtentična, morda je celo do 40 odstotkov ponujenih del ponaredkov, nekateri umetniki, denimo Salvador Dali, pa so celo sami odobrili nastajanje del pod njihovim imenom, ki so jih izdelali drugi. O ponaredkih v umetnosti smo govorili z avtorjem knjige o tej temi, nemškim umetnostnim zgodovinarjem Hubertusum Butinom. V oddaji bomo spremljali tudi spremembe ukrepov na področju kulture. Že več kot leto dni je javno življenje praktično ustavljeno. Kaj to pomeni za kulturno-ustvarjalni sektor, ki je tesno povezan z dogodki, in v kakšnem položaju so se znašli prekarni delavci, ki ne morejo opravljati svojega dela? In še o eni najdlje predvajanih oddaj na naši televiziji. 40 let je minilo, odkar je v nedeljo zjutraj s TV-zaslonov prvič pokukal Živ žav. Uredniki javne televizije že od prvega trenutka skrbijo, da imajo naši najmlajši gledalci na voljo nabor najkakovostnejših risank, pa tudi za to, da so za slovensko občinstvo prilagojene na najvišji ravni.
V nocojšnji Kulturi bomo med drugim predstavili knjižno noviteto zgodovinarke Mateje Ratej Svastika na pokopališkem zidu. Poročilo o hitlerizmu v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja. Ogledali smo si francoski celovečerni animirani film Prinčevo potovanje, pustolovščino, ki poudarja prijateljstvo med generacijami in strpnost do drugih ter usmerja pozornost v združevanje in ne razdvajanje. Obiskali pa smo tudi skupinsko razstavo Preblizu, predaleč v galeriji Equrna.
Neveljaven email naslov