Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarska pot vzdolž nekdanje železne zavese, ki je skoraj pol stoletja razdvajala Evropo na vzhod in zahod, vodi več kot 10 tisoč km po mejah med nekdanjim socialističnim in kapitalističnim blokom. Včasih se ljudje tej meji brez posebnih dovoljenje niti približati niso smeli, zdaj pa marsikje kolesarska pot vijuga sem in tja čez državne meje, ne da bi kolesarji vedeli, v kateri državi sploh so - nekaj, česar si včasih ljudje niti v najbolj drznih sanjah niso mogli predstavljati. Kolesarska pot Železna zavesa je del mreže evropskih kolesarskih poti, ki povezujejo evropsko celino. Je najdaljša med njimi, ko bo dokončana, bo dolga več kot 10 tisoč kilometrov - od Barentsovega do Črnega morja. Del poteka tudi v Sloveniji. Na južnem Madžarskem pot še ni v celoti dokončana in označena, a že privablja poleg domačinov, ki jo uporabljajo za vsakodnevne opravke, številne turiste, ki bi sicer teh krajev ne obiskali.
Rečni sediment vpliva na plovnost rek, na ribolov, na proizvodnjo elektrike v hidroelektrarnah… Ponekod ga je preveč, ponekod premalo. Kaj storiti s sedimentom v jezovih? Je to odpadek? Ga je smiselno izkopati ali – ko vode narastejo – spustiti po reki navzdol? Rečni sediment je velika neznanka. Tudi v porečju Donave in njenih pritokov se z njim doslej ni nihče resno, strokovno in organizirano ukvarjal. Države imajo vsaka svoj sistem meritev in rezultatov ni mogoče primerjati. A ker se je upravljanja sedimenta nujno lotiti na mednarodni ravni, so se države začele povezovati in iskati skupne rešitve. Pri projektu Evropske unije Seddon so ob Donavi zgradili raziskovalni kanal, rezultati raziskav in možne strategije upravljanja pa bodo na voljo vsem podonavskim državam.
Vzdolž Donave so se številni naravni parki povezali med seboj in skupaj skrbijo za ohranjanje biodiverzitete, si izmenjujejo znanja in izkušnje in izvajajo različne projekte, veliko od njih s pomočjo evropskih sredstev. Nekateri parki so že leta urejeni, dobro znani in obiskani – npr. Donau Auen pri Dunaju, nekateri parki pa se šele razvijajo in jim izkušnje drugih in seveda finančne vzpodbude EU pri tem zelo pomagajo. Tudi Kopački rit na sotočju Drave in Donave postaja sodoben, obiskovalcem – predvsem pa rastlinam in živalim v njem – prijazen park. V parku je še prisotna tragedija novejše zgodovine, saj so nekateri predeli parka zaradi minskih polj še vedno nedostopni. Tu je potekala hrvaško-srbska fronta, bežale so družine, umirali ljudje. A tudi to lahko narava obrne v svoj prid – tam, kamor človeška noga ne stopi, se ohranjajo neokrnjeni predeli.
Baltik, Alpe, Donav, Jadransko in Jonsko morje povezujejo 19 držav članic in 8 držav, ki niso članice EU. V štirih makroregijskih območjih živi 283 milijonov ljudi. Na podlagi skupnih podnebnih, gospodarskih in družbenih značilnosti in izzivov je Evropski Svet oblikoval Baltsko, Podonavsko, Jadransko-jonsko in Alpsko makroregijo. Slovenija je edina evropska država, ki se nahaja na stičišču treh evropskih makroregij, Alpski, Jadransko-jonski in Podonavski, kar prinaša veliko izzivov in priložnosti za povezovanje projektov in idej, kar je osnovni cilj evropskih makroregijskih strategij, s katerimi želi EU spodbujati, da države, tako članice kot nečlanice EU, s povezovanjem ljudi, idej in projektov, prispevajo k skupnemu razvoju.
Suša je v Podonavju pogosta, zaradi podnebnih sprememb pa bo v prihodnje še huje. Čedalje več jih bo in vse močnejše bodo. Za zmanjšanje vpliva suše je treba uporabljati učinkovita orodja za njeno prepoznavanje in sledenje ter pravočasno ukrepati. 22 partnerjev iz različnih podonavskih držav se je povezalo v projektu Tveganje za sušo v Podonavski regiji DriDanube, ki ga vodi Agencija republike Slovenije za okolje – ARSO, in skupaj zdaj vzpostavljajo sistem za obvladovanje suše.
V Podonavju naj bi zaradi podnebnih sprememb – tako kot še marsikod drugod – poplave postajale vse pogostejše in vse močnejše. Preprečevanje poplavnega tveganja je zato ena od najpomembnejših nalog obdonavskih krajev. Eden od uspešnih primerov je mesto Dunaj, kjer je kot del protipoplavnih ukrepov nastal 21 km dolg donavski otok in postal – ne da bi to sprva sploh načrtovali – eden izmed najbolj priljubljenih rekreacijskih predelov mesta. Nekaj kilometrov niže leži naravni park Donau Auen, kjer so Donavo ogradili, zdaj pa podirajo brežine in širijo prostor za razlivanje reke ob narastlih vodah, da ne bi ogrožala krajev naprej po toku. Še dlje, na sotočju Drave in Donave, pa so v Kopačkem ritu poplave od nekdaj del naravnega cikla.
Najbolj aktiven del populacije mladih v Podonavju so mladi podjetniki. Center za evropsko prihodnost je 20 mladih podjetnikov iz 10 podonavskih držav povabil v Maribor, ker jim je omogočil dvoje izkušenj: da se spoznajo med seboj in se povežejo s kolegi iz regije, obenem pa sodelujejo na mednarodni konferenci Podim, na kateri se zberejo odlični podjetniki, ustanovitelji zagonskih podjetij, vlagatelji in predavatelji z vsega sveta. Mladi iz Podonavja so se seznanili tudi z možnostmi financiranja skupnih projektov. To je kratka zgodba o mladih podjetnih ljudeh iz Budimpešte, ki so ustanovili zagonsko podjetje. Kako so začeli, kakšne so njihove želje in ambicije, kje vidijo priložnosti, kako gledajo na prihodnost Podonavja?
Kanin je najvišje ležeče visokogorsko smučišče v Sloveniji, hkarti je tudi eno redkih, ki povezuje dve državi: Slovenijo in Italijo. Na eni strani pogled seže preko Zgornje Soške doline do Jadranskega morja, na drugi strani pa od Sella Neve-e do Alp. Če so gore sicer naravna bariera med narodi, je Kanin ravno nasprotno – gora, ki združuje. Občine sodelujejo v čezmejnih projektih in Bovec je tako ponovno zaživel tudi pozimi.
Donava je najbolj pomembna vodna transportna žila v Podonavju. Številke o prevozu transporta blaga in potnikov iz leta v leto naraščajo, a ne tako, kot bi lahko in bi bilo tudi ceneje in okolju bolj prijazno od uporabe cest in železnic. Nemoteno plovbo po Donavi še vedno ovirajo številne prepreke in različni interesi. Eden od dobrih primerov, kako reko povezati z drugimi transportnimi potmi, je pristanišče na Dunaju, kjer upoštevajo načelo trimodalnosti: povezave z rečnim, cestnim in železniškim prometom.
Kečige so ribe iz družine jesetrov. Čeprav spadajo med manjše ribe iz te družine, lahko zrastejo precej čez meter v dolžino in tehtajo do 16 kilogramov. Zaradi prevelikega ulova, prekinitev njihovih poti ob pregrajevanju rek in onesnaženja voda so v zgornjem in srednjem delu Donave skoraj izumrle. V okviru projekta LifeStarlet so jih začeli na donavskem otoku na Dunaju gojiti in spuščati v Donavo, da bi jih ponovno naselili.
V Jadransko-jonski makroregiji v 8 državah živi 70 milijonov ljudi. Morje je naravni vir, ki prinaša številne izzive in priložnosti, države ki ležijo v tej makroregiji delijo zgodovino in geografski položaj, vendar so izredno različne tako po gospodarski razvitosti kot stopnji nezaposlenosti in odgovornemu odnosu do okolja. Države Jadransko –jonske makroregije so tako članice kot nečlanice EU zato ima ta prostor zelo pomembno vlogo pri približevanju Vzhodnega Balkana Evropi ter pri odpiranju Evrope v druge dele sveta. Pomorska avtocesta je povezovalni projekt vseh držav te makroregije, ki imajo vedno več skupnih projektov na področju trajnostnega razvoja, zaščite naravne dediščine, pa tudi razvoja ribištva in školjkarstva.
The Adriatic-Ionian Region connects eight countries and 70 million people. The sea is a natural resource bringing numerous challenges and opportunities. The countries from this macro-region share a common history and geographical position, but their economic development, rates of unemployment and attitudes toward the environment vary significantly. The Adriatic-Ionian Region unites both members of the EU and other states, hence this region plays a very important role in the East Balkans' approximation to the EU and connecting Europe with other parts of the world.
Reka Bojana, ki se v morje izliva blizu velike ulcinjske plaže, je naravna in kulturna dediščina Črne gore. Na njenih bregovih stojijo stare ribiške hiše *kalimere*, ker se tukaj mešata sladka in slana voda in je zato rib veliko. Bojana je bogata, pravi mladi ribič Ivo, ki je kritičen do obnove starih ribiških hiš. Reko Bojano je treba zaščititi, pri tem ribiči zelo zavzeto sodelujejo tudi z Inštitutom za morsko biologijo iz Kotorja – v projektih Jadransko-Jonske regije, ki povezujejo Črno goro, Albanijo in Italijo.
The Baltic Sea, the Alps, the Danube, the Adriatic and the Ionian Seas connect 19 EU members and 8 non-EU member states. Four macro-regions have 283 million inhabitants all told. Based on common climates, economic and social characteristics and challenges, the European Council created the Baltic, Danube, Adriatic-Ionian and Alpine Regions. Slovenia is the only European country at the meeting point of three European macro-regions, namely the Alpine, Adriatic-Ionian and Danube. Its position brings a lot of challenges and opportunities for joint projects and ideas. This is also the main goal of the European macro-regional strategies, aimed to encourage both EU member states and non-EU member states to connect people, ideas and projects and thus contribute to their common development.
The Bojana river, which flows into the sea near the Montenegrin town of Ulcinj is a natural heritage that needs to be protected. Local fishermen still use traditional fishing techniques. River cottages or 'kalimeras' are an important cultural heritage, which the Institute of Marine Biology of Kotor strives to protect, also by participating in international projects from Italy, Montenegro and Albania.
V Alpski makroregiji prebiva več kot 70 milijonov ljudi v sedmih državah in 48 regijah. Evropska unija je strategijo za razvoj Alpske makroregije sprejela leta 2015, z idejo povezovanja različnih držav z enakimi izzivi v tem prostoru, ki se sooča z demografskimi težavami , kjer je velik izziv odgovoren odnos do okolja še posebej v kontekstu turizma in kjer je priložnost za številne razvojne projekte , saj se v Alpski makroregiji nahajajo najbolj razvite evropske države. Slovenija ima kot del Alpske makroregije možnosti za povezovanje s svojimi sosedami v različnih projektih in dobrih praksah. V oddaji o Alpski makroregiji , smo se odpravili na Bovško , Vojsko in Bohinjsko, v sosednje biosferno območje Nockberge v Avstriji, ter obiskali Alpsko prestolnico 2018 Brixen na Tirolskem.
The Alpine Region is home to more than 70 million people. It spans the territory of seven countries and includes 48 regions. The European Union adopted the strategy for the Alpine Region in 2015, with the idea to connect different countries going through the same challenges. The region has to contend with demographic problems and big challenges regarding a responsible attitude towards the environment, especially in the tourist industry. Nevertheless, the Alpine Region also offers opportunities for numerous development projects, as it includes the most developed European countries. Within the Alpine Region, Slovenia has good opportunities to co-operate with its neighbouring countries in various projects and to establish good practices.
Luka Milošević pravi, da ima najlepšo pisarno na svetu, njegovo školjčišče je v Boki Kotorski, kjer je po analizah Inštituta za morsko biologijo iz Kotorja veliko odličnih lokacij za pridelavo školjk. Z školjkarstvom se je začel ukvarjati nedavno, kot pomorec si je želel več časa preživeti z družino. Tokratna sezona je bila dobra, kakovostne školjke, ki so vir proteinov, je mogoče dobro prodajati restavracijam. Boško pa je že prekaljen školjkar, za novi poklic se je odločil po razpadu jugoslovanske vojske, danes se s pridelavo školjk ukvarja vsa njegova družina. Pridelava školjk je kot kmetovanje, polje v morju pa prav tako ni varno pred »škodljivci«, največji sovražniki školjkarjev so orade.
Boka Kotorska is a micro location with very good conditions for mussel growing. This activity also creates new jobs.
Donava je za Volgo druga najdaljša evropska reka. Njena 2860 kilometrov dolga pot od izvira v Schwarzwaldu, Črnem gozdu, do izliva v Črnem morju se vije skozi zgodovinsko, gospodarsko in kulturno izredno raznovrstna območja. Evropska unija je v želji, da bi se širše območje Podonavja bolj povezalo in razvilo, sprejela Podonavsko strategijo. Ta makroregija zajema 14 držav, devet od njih je polnopravnih članic Evropske unije. Na tem ozemlju živi 115 milijonov prebivalcev, ki v različnih projektih uresničujejo skupne interese: prometne, energetske, kulturne, naravovarstvene, izobraževalne, varnostne … Sodelovanje v evropskih projektih marsikje pomeni edino možnost zaposlitve. Slovenija sodeluje v številnih od njih – od boja proti suši in poplavam do upravljanja sedimenta v rekah in novih kolesarskih poti. Ekipa Televizije Slovenija je obiskala nekaj Podonavskih držav in predstavila projekte, zanimive za vso makroregijo. Novinarka: Darja Mihalič Režiserka: Siena Krušič
Neveljaven email naslov
