Dokumentarec 130 otrok je portret družine, ki živi v San Joséju v Kostariki. Sestavljajo jo mama Melba (65), oče Víctor (70), njunih 6 bioloških otrok in desetine majhnih in odraslih otrok, ki jih je kostariški par posvojil.

Njihova pričevanja nam odprejo pot v srčiko družine: izvemo, kako razmišljajo starši, Melba in Víctor, najstarejši biološki sin Luis Paulino (48), kako se počuti najmlajši otrok, ki je komaj vstopil v veliko družino, devetletni Yuneiker ter kakšna so pričakovanja dveh posvojenk, Isabel (21) in Francis (22), ki se bosta kmalu osamosvojili.

Film se začne s prikazom prebujanja in jutranje dinamike velike družine. Nekateri se pripravljajo na odhod v šolo ali na univerzo, drugi ostajajo doma: nekateri med njimi imajo posebne učne potrebe, zato imajo prilagojen urnik.

Ko vsi odidejo, hiša "utihne". Melba in Víctor razkrijeta zgodbo o bolezni ene od njunih hčera, zaradi katere sta dolgo preživela v bolnišnici. Zdravnik ju je nagovoril, ali da sta v družino sprejela zapuščenega, neozdravljivo bolnega otroka, ki se je zdravil v isti bolnišnici.

Takrat sta spoznala svojega prvega "srčnega sina".

Melba je neskončno molila za zdravje svojih dveh malčkov in nepričakovano sta oba ozdravela. Zato se je Bogu zavezala, da bo sprejela vse otroke, ki jih bo lahko. Tako se je njuna družinska zgodba začela.

Iz navdihujoče zgodbe običajne družine veje neskončna ljubezen do sočloveka. Družina, ki se je odločila težavo reševati na poseben način, je porabila 40 let za prikaz, kako je mogoče resnično spremeniti življenja drugih ljudi s predanostjo in individualnim ukrepanjem.

Dokumentarni film "130 otrok" konstruktivno obravnava družbeno problematiko zapuščanja in zlorabe otrok, s katero se svet spopada na različne načine in ponuja eno izmed rešitev. Poziva k ozaveščanju javnosti, kot participativne in vključujoče družbe, ki naj si upa biti del srednjeročnih rešitev z ustvarjanjem priložnosti za posvojitve in negovanja.

Ta družina je primer dobre prakse, kako lahko z voljo in predanostjo spremenimo sedanjost in prihodnost mnogih generacij, pri čemer moramo razumeti, da smo vsi, kot posamezniki in družba, del prihodnosti otrok in s tem prihodnost našega sveta.

Čeprav ni jasnih podatkov o številu otrok, ki živijo brez družin, saj o tem ni uradnih študij, UNICEF ocenjuje, da jih je po svetu na milijarde. Milijarde otrok, ki trpijo in, če jim uspe nekako odrasti in se vključiti v svet, moramo sprejeti , da je to tudi naša odgovornost.