Skromno mladost je Božena Němcova preživljala v bližini mesteca Ratiborce, oboževala je nemško književnost in glasbo.

Ko je bila stara sedemnajst let, so ji našli moža, Josefa Nemca, ki je bil petnajst let starejši od nje, a z dobro službo.

Bil je zaveden Čeh, pogumen, odločen in samozavesten, večkrat je imel težave z nadrejenimi.

Zakon z Boženo je bil razburkan. Leta 1842 sta se preselila v Prago, kjer se je njeno življenje zelo spremenilo.

Poglobila se je v študij češkega jezika, šeg in navad, vključila se je v krog intelektualcev, spoznala številne pesnike in pisatelje in imela ljubezensko afero.

V zakonu z Josefom so se jima rodili štirje otroci. Ko je mož izgubil službo, so trpeli pomanjkanje, hud udarec je bila smrt petnajstletnega sina.

Umrla je v Pragi, odtujena od moža in v revščini.