Bertol Brecht (1898–1956) velja za enega najpomembnejših nemških dramatikov in teoretikov gledališča 20. stoletja.

Bil je tudi pesnik, režiser, igralec, aktivist in pacifist. Prihajal je iz premožne družine, a se je že v mladosti oddaljil od svojega stanu.

V spominih je zapisal, da je zapustil svoj razred in se pridružil malim ljudem. Razvil je teorijo o epskem gledališču, novi vrsti gledališča, ki predstavlja zanikanje meščanskega gledališča 19. in 20. stoletja.

Njegova najbolj znana dela so Opera za tri groše, Mati korajža in njeni otroci, Dobri človek iz Sečuana, Kavkaški krog s kredo, Gospod Puntila in njegov hlapec Matti.

1. del:
V prvem delu nadaljevanke o Bertoltu Brechtu spremljamo nemškega pesnika in dramatika od gimnazijskih let v Augsburgu do let pred drugo svetovno vojno in bega pred nacisti. Brecht se predaja čutnemu v mladostni zvezi s Paulo Banholzer in pozneje z operno pevko Marianne Zoff. Ta postane njegova prva žena, življenjsko družico pa pesnik najde v avstrijski igralki Helene Weigel. Mladostno zanesenjaštvo se prizemlji ob kruti stvarnosti prve svetovne vojne, Brechta pa vse bolj navdušuje tudi socializem, ki ga od dekadentnega Baala, preko neslutenega uspeha Opere za tri groše vodi do predelave romana Maksima Gorkega Mati.

2. del (na sporedu 1. 3.):

Brecht in Helene Weigel se po letih življenja v izgnanstvu vrneta v Nemčijo, kjer Brechta povabijo v Vzhodni Berlin. Tam nastane znameniti Berlinski ansambel in z njim nova vrsta gledališča, ki zaslovi daleč onkraj meja Vzhodne Nemčije. Brecht se znotraj togega političnega sistema bori za svojo predstavo o socializmu in kljub političnim pretresom ne izgubi vere vanj. Vse življenje ostane poročen s Helene Weigel, ki je nepogrešljiva članica ansambla, vendar ima še več razmerij, zadnje z igralko Isot Kilian.