Maja leta 1940 je Charles de Gaulle (22. 11. 1890 – 9. 11. 1970) poveljeval francoskemu tankovskemu bataljonu, ki naj bi zaustavil napredovanje Nemcev, a se je bil prisiljen umakniti.
Z nemško ofenzivo na Francijo se je vojaški in politični položaj države še poslabšal.
De Gaulle se je pridružil vladi v Parizu in bil 6. maja povišan v generala. Tri dni zatem se je v Londonu srečal s Churchillom. Medtem so njegova žena Yvonne ter otroci Philippe, Elisabeth in Anne ostali na severovzhodu Francije.
14. junija 1940 so nemške enote brez boja zasedle Pariz, nato pa vso Francijo.
De Gaulle se je umaknil v London, kjer je bil ves čas dejaven, BBC pa mu je omogočil sloviti spodbudni radijski nagovor rojakom, s katerim je postavil temelje svobodne Francije. De Gaulle daljši čas ni imel stikov z družino, nato pa je izvedel, da so zbežali do Bresta, kjer naj bi se vkrcali na eno od treh ladij, od katerih sta po izplutju dve potonili.