Fragmentarna pripoved prikaže štiri pomembna poglavja umetnikovega življenja: prva ljubezen, polemika okoli njegove zgodnje razstave v Berlinu, sprejem na psihiatrično kliniko, kjer je bil prisiljen sprejeti največjo življenjsko odločitev, in bitka ob koncu življenja, da bi svoja dela rešil pred nacisti

Izšolal se je na Kraljevi risarski šoli v Oslu, ki je bila pod vplivom francoskega slikarstva.

Pogosto je upodabljal žalost, bolečino in gorje, odlično je znal upodobiti bivanjsko tesnobo človeka, ki mu ni bila tuja.

Sodobniki za njegovo delo niso pokazali razumevanja.

Vplivni umetniki so ga zavračali.

Bil je pretresen zaradi izgube mlajše sestre in zaznamovan z odvisnostjo.

Slika Krik prikazuje moškega z rokami na licih, figuro človeka v agoniji. V ozadju je krvavo rdeče nebo in Oslofjord, upodobljen s hribčka Ekeberg v Oslu.

Režiser Henrik Martin Dahlsbakken ter pisatelji Mattis Herman Nyquist, Fredrik Hoyer, Gine Cornelia Pedersen in Eivind Saether so poskušali razvozlati enigmo umetnika v samostojnih vinjetah iz slikarjevih najpomembnejših obdobij – v starosti 21, 29, 45 in 80 let –, ki so tudi slogovno različne, pa tudi upodobljene vsaka z drugim igralcem.

Dahlsbakknov konceptualni pristop nam namesto dobesednega portretiranja ponudi subjektivno perspektivo, ki naredi slikarjevo burno življenje bolj otipljivo, celo intrigantno.

Štiri epizode, posnete kot vinjete, si ne sledijo kronološko. Pripoved skače iz ene vinjete v drugo in se vrti navidezno poljubno. A vendar medsebojno ustvarja razširjen kontekst, odprt za interpretacije, z izjemo motiva srčnega utripa. Zabrisanost časovnih premic in spolov naj bi izražala zmedo, ki jo je Munch, po lastnem priznanju, čutil vse življenje.

Najintenzivnejši vinjeti prikazujeta srednja leta.

Ena je z začetka njegove kariere, ko se je še uveljavljal in je pripravljal razstavo v Berlinu. Tam je srečal švedskega pisatelja Augusta Strindberga (upodobila ga je igralka Lisa Carlehed). Biografski datum tega dogodka je 1892. Vinjeta ima Fassbinderjev pridih in je po zasnovi anahronistična.

Druga prikazuje boj s shizofrenijo, za katero se je bal, da jo je podedoval. Dogaja se v ustanovi, kjer se je Munch odločil prostovoljno ostati, tam pa se s svojim terapevtom zapleta v premišljevanja. Črno-beli zaslon postane ustrezen slog za umetnika, ki z abstraktnimi razmišljanji zre v brezno. Njegov Freudu podoben terapevt jih poimenuje "tesnoba genija".

Kontrapunkt tema dvema je uvodna vinjeta, v kateri se ljubezensko hrepenenje mladega Muncha po predmetu njegove ljubezni, Milly Thaulow, ne uresniči. Umetnik konča kot trpeči genij z zlomljenim srcem in usodo večnega samca.

Zadnja ujame 80-letnega slikarja na Norveškem, ki so jo okupirali nacisti, kjer živi puščavniško življenje v dvorcu, polnem njegovih del.

Svetovno premiero je film doživel na mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu 2023.