Gabriele d'Annunzio (12. 3. 1863–1. 3. 1938) je bil italijanski pesnik, pisatelj, dramatik, vojak, politik, domoljub. Pomembno mesto v literaturi je imel predvsem v letih od 1889 do 1910, dobil je vzdevek Il Vate (pesnik prerok), v politiki pa je bil dejaven od leta 1914 do 1924.
Ko se v tebi porodi čustvo do nečesa in te preplavi neustavljiva želja, da bi ga izrazil, je čudovito. Vzameš pisalo, pišeš ... Nato spoznaš, da se tvoja zamisel na papirju zdi plehka, trapasta. Jezik naredi tuje to, kar je intimno. Enako je s politiko. Politika je izdaja idealov, poštenosti in pristne strasti. Vsako dobro zamisel udejanji v temačnejšo, slabšo različico.
Film prikazuje zadnja leta njegovega življenja, ki jih preživlja v svojem dvorcu in se bori proti zatiranju. Odločen je, da se nikoli ne bo odrekel svoji svobodi in da se nikoli ne bo pridružil fašistični stranki. Mussolini ga spoštuje, a se ga hkrati boji in ve, da mora imeti d'Annunzia pod nadzorom.
Mlademu in odločnemu Giovanniju Cominiju fašistična stranka dodeli nalogo, da opazuje starega in utrujenega Gabrieleja D'Annunzia, zaprtega v nekakšnem prostovoljnem izgnanstvu med razpadajočimi zidovi posestva Vittoriale, da bi poročal o njegovem vedenju, govorjenju in političnih, protirežimskih stališčih.
Okolje, ki očitno postane oder, prizorišče Vittoriale, v katerem je D'Annunzio zaprt, pravzaprav hkrati postane prostor spomina (na energično preteklost, v kateri je dejanje vedno prevladalo nad opazovanjem), prostovoljne izolacije in zaščite pred sedanjostjo, a tudi nemiren in skorajšnji pogrebni spomenik življenja in sveta.
Režiser Gianluca Jodice (tudi avtor scenarija), ki pripoveduje zgodbo iz perspektive Giovannija Cominija, zgodovinske osebnosti, fašista iz Brescie, je v dialogih uporabil le napisane ali izgovorjene besede Gabriela d'Annunzia v javnosti.
Obudil je zastarelo zgodbo, prežeto z dekadenco in spomin na pretekle čase podčrtal s posebno obliko filma: prizori, obarvani v sepia-modro ali sivo barvo, ustvarjajo privid leče, skozi katero opazujemo zgodovino in je ta hkrati predmet dvojnega pogleda, pogleda Cominija na eni in gledalca na drugi strani.
