Gledalec dobi občutek, da je del občinstva, del vodenega ogleda po muzejih in galerijah. Opravljeni so bili številni intervjuji in avtorji tega projekta so raziskali življenja umetnikov ter jih spretno vpletli v šest epizod.

28. 7. 2022: Impresionisti in njihov mecen

Pariški trgovec z umetninami Paul Durand-Ruel je odločilno prispeval k razmahu impresionizma, saj je odkupoval dela Maneta, Renoirja, Degasa, Moneta in drugih slikarjev, ko so bili tarče posmeha.

Njihove slike živih barv, ki so pogosto nastajale na prostem, so se močno razlikovale od zgodovinskih in verskih prizorov, ki so jih bili ljubitelji umetnosti vajeni v drugi polovici 19. stoletja. Zato so jih na tradicionalnih razstavah zavračali, Durand-Ruel pa je poskrbel, da so postopoma vendarle našle kupce.

4. 8. 2022: Nenavadni svet Hieronymusa Boscha

V nizozemskem mestu 's-Hertogenbosch, rojstnem kraju Hieronymusa Boscha, so pred petimi leti pripravili veliko razstavo ob 500. obletnici slikarjeve smrti.

Zbrali so skoraj vsa njegova dela, ki so jih posodili svetovno znani muzeji, nizozemski strokovnjaki pa so jih ob tej priložnosti natančno proučili in nekatera tudi restavrirali.

Kot ugotavljajo, Bosch ni bil čudak, kot domnevajo nekateri, pač pa značilen predstavnik svojega časa. Upodabljal je svet, ki se nam zdi pravljičen, v srednjem veku pa je veljal za resničnega, predvsem Boscheve podobe pekla, kar je ljudem narekovala družba in Cerkev.

11. 8. 2022: Canaletto in beneška umetnost v Kraljičini galeriji

Kraljeva umetniška zbirka, katere skrbnica je britanska kraljica, je največja zbirka Canalettovih del na svetu.

Ta beneški slikar iz 18. stoletja je zaslovel z vedutami svojega domačega mesta, ki je bilo priljubljen cilj angleških mladeničev na izobraževalnem potovanju po Evropi.

Pri nakupu slik jim je svetoval angleški konzul Joseph Smith, mecen in zbiratelj umetnin, ki si je tudi sam ustvaril bogato zbirko del beneških umetnikov. Nazadnje jo je prodal britanskemu kralju Juriju III., poznejši vladarji pa so jo še razširili.

18. 8. 2022: Cézanne – portreti nekega življenja

Oddaja temelji na pregledni razstavi Cézannovih portretov, ki so jo pripravili v londonski Narodni galeriji portretov, in vključuje odlomke iz pisem, ki jih je slikar pošiljal sorodnikom in prijateljem, med drugim pisatelju Émilu Zolaju.

Vstopili bomo v njegov atelje v domači Provansi in spoznali njegova študijska leta v Parizu.

Takrat je oblikoval svoj značilni slog, zaradi katerega so Picasso, Braque in drugi poznejši slikarji v njem videli očeta in učitelja, ki jim je utrl umetniško pot.

25. 8. 2022: Degas – stremljenje k popolnosti

Edgar Degas se je upiral oznaki impresionist, čeprav je bil sodobnik Moneta, Maneta, Renoirja in drugih velikih francoskih slikarjev 19. stoletja.

Znan je bil po obsedenosti s popolnostjo, ki ga je gnala k neskončnemu popravljanju svojih umetniških del, med katerimi so bili slike, kipi in celo soneti.

V visoki starosti je skoraj oslepel; zaradi napornega značaja so ga zapustili prijatelji in umrl je osamljen. Zapustil je neprecenljivo dediščino umetnin, med katerimi je več sto upodobitev baletk, ki so bile eden njegovih najbolj priljubljenih motivov.

1. 9. 2022: Mladi Picasso

Zadnji del serije predstavlja zgodnje življenje in delo enega največjih umetnikov 20. stoletja, Pabla Picassa.

V južni Španiji rojeni slikar, ki je umetniško dozorel v Barceloni in Parizu, je začel slikati že kot otrok. Spodbujal ga je oče, učitelj likovnega pouka, zgodaj pa je začel obiskovati slikarsko akademijo.

V Barceloni je konec 19. stoletja spoznal druge obetavne umetnike in tako kot njih je tudi Picassa nadvse privlačil Pariz. V francoski prestolnici se je naselil leta 1904.

Tam so nastala njegova prva vrhunska dela, ki jih danes uvrščamo v modro in rožnato obdobje, pozneje pa tudi znamenite Avignonske gospodične.