Štip, majhno mesto v sodobni Severni Makedoniji.

Vsak začetek leta domači duhovnik priredi obred reševanja lesenega križa, ki ga z mostu vrže v reko, za njim pa se požene množica moških.

Tistemu, ki ga bo našel, bosta zagotovljena sreča in napredek v novem letu.

Naključno se tokrat v vodo požene tudi Petrunija, izobražena, a nezaposlena samska ženska, in uspe ji, da prva doseže križ v vodi.

Moški tekmovalci so ogorčeni … Kako si ženska upa zmotiti njihov ritual?

Zganejo se mestne strukture, vključita se policija in cerkev, vsi jo hočejo tako ali drugače prepričati, naj se ne vmešava, naj vrne križ, da gre za moške zadeve in da ona nima s tem nič.

Toda Petrunija ni samo izobražena in nezaposlena. Je tudi besna.

Bes se v njej nabira leta in desetletja, v okolju, ki jo prezira in ki nanjo, žensko, gleda s pomilovanjem ali prezirom ...