S filmom sem hotela raziskati občutke in se osredotočiti na intimno napetost, ki se skozi zgodbo stopnjuje. Ko dnevi minevajo, se dekletovo obzorje krči, telo pa postaja zapor. Vendar ne gre le za splav. Moja protagonistka Anne je družbena odpadnica. Prihaja iz delavske družine in je prva, ki se je vpisala na univerzo. Na fakulteti je vzdušje bolj meščansko, družbena pravila in moralni principi pa strožji. Anne prehaja iz enega sveta v drugega, s seboj pa nosi skrivnost, ki bi lahko pokopala vse njene upe. Pri dvajsetih letih človek že išče svoje mesto v svetu. Ampak kako naj to počne, če na vsakem koraku tvega svojo prihodnost? /.../ Moj film ne govori o ljubezni, pač pa o želji. Druga tema, ki je zame zelo pomembna, je telesni užitek. Anne se implicitno bori za svojo pravico do užitka. Zavračam idejo, da je ženski užitek sprejemljiv le v smislu njenih čustev. V tem pogledu je dekletova zgodba radostna in sodobna. V njej je ravno toliko jeze kot poželenja.