Film je subtilna in večplastna zgodba o treh generacijah žensk. Natančneje, o ženi, materi in hčerki, o družini, ljubezni, sebičnosti in osamljenosti.

V melanholični zgodbi Mirjane, ženske srednjih let, zaposlene v majhni tovarni sukanca v Zagrebu, spoznavamo njen boj za lasten košček življenjske sreče.

Mirjana ljubimka s svojim šefom in je do njega popustljiva. Bivšemu soprogu, ki je iz tujine prišel na obisk, neprestano laže in prikriva resnico. Nikakor noče dopustiti, da bi se hči in oče srečala, kar ji očita tudi mama, vendar se Mirjana zanjo ne zmeni, kakor se tudi njena najstniška hči ne zmeni zanjo.

V filmu so enakovredno zastopane tri generacije in zdi se, da se prezir hčera do mater deduje oziroma prenaša med generacijami.

Njeni odnosi z najdražjimi ponazarjajo dele njenega življenja: tistega, ki je za njo, tistega, ki ga živi ​​in tistega, ki šele prihaja.

Sinji cvet je film, ki vzbuja čustvene asociacije in nas spodbuja, da dobro pogledamo vase.

Gre za ekranizacijo besedila Drama o Mirjani in okolici hrvaškega dramatika Ivorja Martinića, ki je skupaj z režiserjem Zrinkom Ogresto tudi spisal scenarij.