Ločevanje smrtnih primerov na take z naravnim in druge z nenaravnim vzrokom je vabljivo, toda neizvedljivo.

V kazenskem postopku je ugotavljanje vzroka smrti pomembno posebej zaradi dokazovanja vzročne zveze med kaznivim dejanjem in njegovo posledico, tj. smrtjo.

K temu pa pripomorejo obdukcija in sodnomedicinske preiskave.

Umor nujno povzroča spremembe v okolici in posledice, ki jih je mogoče zaznati in uporabiti v postopku preiskovanja, zato je vsako dejanje mogoče odkriti in dokazati, čeprav so prizadevanja morilcev, da bi izpeljali popoln zločin, enako nestvarna kot izum perpetuuma mobile v tehniki.