Avtorji v dokumentarni oddaji raziskujejo morebitno vzročno-posledično povezavo in razkrivajo podrobnosti iz zaporniškega življenja.

Zaporniki morajo do svojih delovnih mest prikorakati v ravnih vrstah. Njihov pogled se ne sme srečati s pogledom paznika. Zunaj strogo odmerjenega časa za rekreacijo morajo biti čisto tiho, za besedo pa vsakič posebej zaprositi.

Strogo ravnanje v priporu nekatere osumljence privede tudi do priznanj za dejanja, ki jih niso storili. Prav to se je zgodilo moškemu, ki je bil obsojen na smrt in je bil zaprt kar 46 let. Pred nekaj leti so ga povsem zlomljenega izpustili na prostost.