Za naš današnji trenutek je pomembno, da poznamo to veliko zgodbo malega mesta. Zgodbo, ki zbuja ponos. Ki pove, da je mogoče. Da je mogoče v nemogočih razmerah in v okolju, pozabljenem od vseh, ustvariti vrhunsko umetnost in osvojiti svet.

Lačni, bosi in slavni je dokumentarni film o Trboveljskem slavčku, medvojnem pevskem zboru, ki ga je sestavljalo osemdeset do sto revnih knapovskih otrok, brez vsake glasbene izobrazbe. Njihov vodja Avgust Šuligoj, po poklicu učitelj, ki je prebegnil iz Primorske, jih je povzdignil na takšno raven, da so bili leta 1936 na prvem mednarodnem glasbenem kongresu v Pragi od 600 takrat vodilnih muzikologov, izbrani kot najboljši pevski zbor na svetu, celo boljši od znamenitih Dunajskih dečkov.

Skladbe, ki so jih prepevali, so bile tako zahtevne, da so vsi ti strokovnjaki, pred njihovim nastopom, le zmajevali z glavami. Nekatere skladbe so bile pisane atonalno in celo bitonalno in po mnenju muzikologov nemogoče za izvedbo, vendar pa ti preprosti otroci tega seveda niso vedeli in so jih veselo prepevali. Še danes ni zbora, ki bi bil to sposoben izvesti. Nastopali so po celi Evropi in to v najbolj elitnih dvoranah. Na turnejah so jim sledili občudovalci, kar je bil takrat edinstven fenomen.

Trboveljski slavček je v letih 1930 do 1941 izvajal pesmi uglednih skladateljev tistega časa, kot so bili Emil Adamič, Slavko Osterc, Lucijan Marija Škerjanc, Marij Kogoj, Matija Bravničar, Danilo Švara, Matija Tomc, Ivan Matetić Ronjgov, Boris Papandopulo in drugi. Nekateri od njih so skladbe pisali posebej za ta zbor.

Pot Trboveljskega slavčka pa ni bila vedno rožnata, saj so že od vsega začetka oblasti nasprotovale delovanju zbora in mu ves čas na razne načine oteževale delo. Ni jim bilo po godu, da bi se otroci, ki naj bi zrasli v delavce, ukvarjali s kulturo, ter povsod želi takšne uspehe in odobravanja.

Zaradi svojih izjemnih uspehov so bili leta 1938 izbrani, da iz ljubljanskega studia, prek radijskih valov, izvedejo koncert za ameriški šolski radio.

Koncert je po ocenah spremljalo več kot šest milijonov ameriških poslušalcev. Kasneje so bili tudi povabljeni na trimesečno turnejo po Ameriki, vendar se zaradi prihajajoče vojne to nikoli ni zgodilo.