Leta 1954 mladi zdravnik Kilian zapusti zasnežene domače Pireneje in se z bratom Hakobom odpravi v daljno afriško špansko kolonijo, Ekvatorialno Gvinejo. Tam ju na plantaži kakavovcev, kjer gojijo najboljši kakav na svetu, pričakuje njun oče.
Mladeniča sta navdušena nad lagodnim življenjem sredi zelenja in z afriškimi služabniki, saj se je v domovini ravno končala kruta državljanska vojna. Vendar se Kilian kmalu zavzame za tamkajšnje ljudi in postane tako rekoč eden izmed njih. Delijo si nadloge in radosti trdega dela, in tako se Kilian zbliža s kulturo tamkajšnjih prebivalcev, z njihovimi običaji, strastmi, prijateljstvi, ljubeznijo in sovraštvom …
Te družbene in medčloveške napetosti za vselej spremenijo odnos med bratoma in med njunimi potomci, vse dokler Hakobova hči Clarence ne najde starega družinskega pisma iz Afrike, ki jo spodbudi, da zapusti rodne španske planine in se odpravi v Afriko iskat odgovore o svojih prednikih.