Nemška drama. Navdihnila so jo pričevanja nekaterih preživelih. Nemška demokratična republika leta 1952. Antonio Berger, nekoč mlado in zagreto nemško komunistko, ki je leta 1938 prišla v Sovjetsko zvezo, kjer so jo 1940. zaprli v gulag, po posredovanju novih vzhodnonemških oblasti izpustijo.

Z bolno hčerko Lydio se vrne v domovino, kjer zanju poskrbi komunistična partija. Vendar mora Antonia s še dvema tovarišicama, s katerima so se skupaj vrnile iz Sovjetske zveze, v zameno za to molčati o grozotah, ki so jih preživele v ruskem gulagu.

Komunistična oblast v Vzhodni Nemčiji je polna začetnega zagona in ljudje verjamejo v boljši jutri in v bratsko Sovjetsko zvezo. Popolnoma nesprejemljivo bi bilo v tistem času govoriti o njenih mračnih plateh. Toda mine leto in Stalin umre.

Po tem dogodku Antonia spregovori, a to se izkaže za napako. Njen ljubi, mlad socialistični zdravnik, ne prenese resnice in išče potrditev pri oblasteh. Posledice njegovih poizvedovanj se hitro pokažejo in Antonia se znova znajde za rešetkami, kjer jo še enkrat prepričajo, naj vendar molči.
Ko pride iz zapora, poišče hčer, ki se je zatekla k babici na deželo. Antonia se mora zdaj dokončno odločiti med svojo resnico in novo stvarnostjo Vzhodne Nemčije.