V Sloveniji raziskovalci obnavljajo habitat lokalizirane in ogrožene primorske podusti, znane tudi pod imenom lasca, ki živi le v Sloveniji in Italiji.
Njihova dognanja, pridobljena s prizadevanji za rešitev te ribe, lahko uporabijo v drugih sladkovodnih ekosistemih po vsej Evropi.
Na Irskem skupina čuvajev iz organizacije BirdWatch Ireland skrbi za pomembno populacijo rožnatih čiger. V Severni Irski vidimo, kako sta naravni sovražnici nehote postali zaveznici, saj okrevanje plenilskih kun zlatic končno spreminja usodo ogroženih domačih navadnih veveric, ki so jih iz domačega okolja preganjale tujerodne in invazivne sive veverice.
Ob obali Škotske spremljamo prizadevanja za označevanje in sledenje mogočnim morskim psom orjakom. Raziskovalci želijo izvedeti več o tem, kje se gibljejo, predvsem pa razvozlati skrivnost njihovega parjenja. Znanje je moč, in več ko bodo okoljevarstveniki lahko izvedeli o teh slabo poznanih morskih velikanih, bolje bodo razumeli njihove potrebe in jim pomagali preživeti.
Italijanski okoljevarstveniki v Rimu predstavljajo bogastvo prostoživečih živali v živahnem večnem mestu in kažejo.
V švicarskem mestu Bellinzona spremljamo skupino raziskovalcev, ki razvijajo učinkovite rešitve za ublažitev težav, ki jih ranljivi populacij gladkonosih netopirjev povzroča človek. Ena od teh težav je svetlobno onesnaževanje.
Okoljevarstveniki nemške zvezne dežele Bavarska preizkušajo rešitve, s katerimi bi življenjsko okolje v Evropi ogrožene populacije velikega hrčka obnovili ter poskrbeli, da bodo našli hrano in zavetje zase.
Najbolj pa trpijo živali, prilagojene za življenje na polarnih območjih. Na Norveškem vsedržavni projekt, s katerim želijo polarne lisice po dolgem času znova naseliti v njihovih nekdanjih loviščih, že rojeva sadove in pomaga tem majhnim plenilkam s severa zagotoviti varno prihodnost.
Podnebne spremembe ogrožajo tudi glavate karete. V Barceloni so španski okoljevarstveniki, krajani in mestne oblasti združili moči, da bi pomagali tem očarljivim morskim plazilcem. Skupine prostovoljcev varujejo njihova jajca noč in dan. Prostor za naravo so našli celo v enem najživahnejših sredozemskih mest.
