Na avtobusni postaji v Berlinu Nuri, Aynurin brat, ustreli Aynur do smrti. Preden se je to zgodilo, je Aynur, ne da bi karkoli posumila, pospremila brata do avtobusne postaje, nekaj sto metrov stran od svojega stanovanja, v katerem je spal njen petletni sin Can.

Potem so se zgodili streli … Kako se je lahko zgodilo kaj takega?

V filmu Aynur pripoveduje lastno zgodbo iz svojega zornega kota. Kot mlado dekle jo je kurdsko sorodstvo v Nemčiji poročilo z nasilnežem iz svojih krogov.

Po letu dni je ubežala domačemu nasilju in se zatekla nazaj k svoji družini. Vendar jo je družina skupaj z njenimi tremi brati zavrnila, češ da je s pobegom od moža umazala družinsko čast.

Aynur se upre takšni razlagi, in ko postane doma zaradi šikaniranja z vseh strani neznosno, se obrne na socialno službo, ki ji pomaga najti stanovanje in kasneje tudi službo.

A grožnje domačih, posebej bratov, se kar ne nehajo.

Aynur kljub ustrahovanju zaživi svobodno, »prozahodno« življenje, kar še dodatno vznejevolji brate. Nekega dne jo realnost turškokurdske družbene tradicionalnosti in predsodkov le dohiti ….