Hotel sem, da se film začne kot realistična drama o birokratski in skorumpirani družbi, potem pa se počasi spremeni v zgodbo o človeku, ki na svoji poti iz poraženca in izobčenca postane junak. Kar se začne kot socialna drama, tako postane pravljica.
Manjše mesto v Srbiji. Nikoli socialna služba odvzame otroka, ko brezizhodnost revščine in lakote njegovo ženo prisili v dejanje iz obupa, samomor.
Nikola mora zagotoviti ustrezno okolje za otroka, ki morata medtem ostati pri rejnikih.
Nato pa vodja socialne službe v tamkajšnji srbski vasici nepričakovano izda odločbo, da Nikola nima ustreznih dohodkov, da bi ju lahko dostojno preživljal, zato izgubi pravico do starševstva.
Presenečen in ogorčen nad razpletom se Nikola odloči in vloži pritožbo na ministrstvu za socialne zadeve v Beogradu.
Da bi dokazal, koliko mu pomenita otroka in kaj vse je pripravljen storiti zanju, se odloči peš prehoditi tristo kilometrov dolgo pot do glavnega mesta in vsem pokazati, kako krivična je ta birokratska odločitev.
Več dni sem prihajal na pogovor z njim, na druženje. Ugotovil sem, da se v njegovi hoji skriva bistvo svobode in protesta. Odvzamejo nam lahko vse, razen dihanja in hoje. Povedal mi je, da se ni odpravil z neko jasno izoblikovano idejo, da je šlo za protest in dejanje upora, vendar z neko globoko intuicijo in nagonom, iz globin lastne duše. Sledil je notranjemu klicu in se podal v nekaj, kar je po mojem mnenju veličastno človeško dejanje protesta.
Scenarij, pod katerega sta se podpisala režiser Srdan Golubović in Ognjen Svilicić, temelji na resnični zgodbi moškega iz srbskega mesta Kragujevac. Ta je odpotoval v srbsko prestolnico Beograd, da bi dosegel skrbništvo nad svojima otrokoma.
OTAC / 2020 / koprodukcija
Scenarij: Srdan Golubović, Srdjan Koljević, Ognjen Sviličić
Snemalec: Aleksandar Ilić
Montaža: Petar Markovič
Igrajo: Goran Bogdan, Boris Isaković, Nada Šargin, Milica Janevski, Nikola Rakočević
Nominacije in nagrade
FEST Beograd 2020: najboljši film najboljši igralec, nagrada Stella Artois
Sofija 2020
