Elizabeth Amalie Eugenie se je rodila leta 1837. Vzdevek Sisi, po katerem je najbolj poznana, ji je nadela družina že v njeni rosni mladosti.

Bila je ikona, cesarica, legendarna lepotica. Danes jo označujejo za prvo avstrijsko vplivnico, ki je narekovala modne in lepotne trende po vsej Evropi.

Popolne sreče ni našla nikoli. Ljubila je konje, potovanja in modo.

Šestnajstletna Sisi se je poročila s svojim bratrancem, cesarjem Francem Jožefom I., a se ni zavedala, kaj jo bo doletelo.

Njena ljubezen do svobode in obljuba, da bo habsburški monarhiji nadela milejši obraz, sta očarali Evropo.

A dunajski dvor je veljal za najbolj konservativnega v Evropi in Sisi je trpela zaradi stroge dvorne etikete, ki jo je uteleševala cesarjeva mama Zofija.

Poroka je bila na Dunaju. Mlad cesarski par je bival v dvorcu Schönbrunn in v palači Hofburg.

A zakon ni bil srečen. Pedantnemu cesarju, katerega interesi so bili v prvi vrsti podrejeni vojski, je nasproti stala mlada ženska, ki so jo navduševali mitologija, zgodovina in literatura.

Rodila je štiri otroke: Zofijo, ki ni dočakala niti dveh let, Gizelo, prestolonaslednika Rudolfa ter najmlajšo Marijo Valerijo. Po Zofijini smrti so se odnosi med parom začeli spreminjati.

Leta 1866, ko je bila pruska vojska pred vrati Dunaja, je našla Sisi z otroki zatočišče v Budimpešti. Leta 1867 pa je bil Franc Jožef okronan za kralja Madžarske. Avstrijska monarhija je postala dualistična Avstro-Ogrska. Sisi je s kronanjem za madžarsko kraljico dosegla zenit svojega življenja.

Sisijina tašča Zofija je prevzela nadzor nad otroki. Ko se ji je Franc Jožef uprl, je Sisi otroke dobila nazaj, a srčne rane zaradi izgubljene hčere, izgubljene svobode in vpletanje tašče v njeno življenje, jo je povsem uničilo. Takrat so se začela njena nenehna potovanja.

Na avstrijskem dvoru nikoli ni bila preveč srečna, pogosto je zapadala v obdobja depresije, ki jih je še poglobila tragična izguba edinega sina, prestolonaslednika Rudolfa. Leta 1889 so ga našli mrtvega skupaj z njegovo ljubimko.

Po tej tragediji si ni več opomogla, postala je depresivna, avstrijskemu dvoru se je izogibala, kolikor se je dalo.

Umrla je v atentatu, leta 1898, ko je bila stara šestdeset let. Med sprehodom ob Ženevskem jezeru jo je zabodel italijanski anarhist Luigi Lucheni.

Cesarica je odklanjala, da bi igrala vlogo žene, matere in cesarice, reprezentančno figuro velikanskega imperija, katerega tradicija jo je preganjala. Namesto tega se je borila, podobno kot feministke 20. stoletja, za samouresničitev.

V svoji čustvenosti, nemirnosti, nevrotičnosti in pomanjkanju pravega doma, kakor tudi v svoji egocentričnosti, je prevzela kult osebnosti, ki ga je gojila do skrajnosti.

Sisi je zavestno gradila svojo legendo za potomce, legendo o srhljivi lepoti, nerazumevanju in osamljenosti. Ostajala je individualistka, visoko izobražena ženska.

Prva sezona serije prikazuje mlado in iskrivo Sisi, njeno srečanje z bodočim soprogom, prihod na dvor, prijateljstvo s Fanny, izdajo, vojno, srečanje z Napoleonom, rojstvo dveh otrok in smrt ljubljene Zofije.

Prvi del: Mlada in živahna vojvodinja Elizabeta na Bavarskem doživlja svojo prvo ljubezen, ki pa jo ima njena mati za kaprico.

Ko Sisi izve, da se bo sestra Nene zaročila z avstrijskim prestolonaslednikom Francem Jožefom, ji ni do tega, da bi jo spremila v Bad Ischl, a se naposled le ukloni in s tem začrta svojo nadaljnjo usodo.

Za najslavnejšo filmsko upodobitev avstrijske cesarice Elizabete do zdaj velja trilogija filmov Sissi (iz leta 1955), v katerih je cesarico igrala Romy Schneider.