Marca si nismo predstavljali, da se bo naše življenje tako močno spremenilo, jeseni pa smo spoznali, da si česa takega še zamisliti ne bi mogli.

Epidemija koronavirusne bolezni 19 je ustavila naš vsakdan, razgalila je družbene in strukturne šibkosti naše države, a opozorila tudi na naše kreposti.

Zdravstvo, skrb za starejše, šolstvo, gospodarstvo, kultura ...

To je le nekaj družbenih podsistemov, ki so jih nove razmere najbolj prizadele.

Kakšne bodo posledice? Bi se z drugačnimi ukrepi lahko z epidemijo drugače, bolje spopadli?

Zdravstvena kriza se je pomešala s slo po zaslužku in oblasti.

Bomo kdaj izvedeli resnico o večmilijonskih nabavah zaščitne opreme?

Tok dogajanja v letu, ki se izteka, so preusmerile tudi politične spremembe, ki so ob vse bolj omejenem življenju in strahu pred razjedanjem demokratičnih standardov spodbudile družbeno kritiko.

Skozi mračni čas leta na prelomu desetletja pa so se prebili tudi svetleči utrinki. So vas dosegli?

Ves svet, ne le Slovenija, se je tako ali drugače ustavil zaradi izbruha covida 19.
Pandemija ima že gospodarske in politične posledice.

Število ljudi, ki bodo potrebovali človekoljubno pomoč, se bo domnevno početverilo. Lažne novice in obtoževanje pa se širijo po svetu celo hitreje kot virus.

In čeprav je bil spomladi zaradi ustavitve življenja zrak ponekod občutno čistejši, se podnebne spremembe niso upočasnile.

In tudi dogodke, kot so ameriške predsedniške volitve, ki bi jim bile sicer namenjene prve strani časopisov in prve minute oddaj v vseh svetovnih medijih, je pandemija dodobra zaznamovala in jih potisnila na drugo mesto.

A prinesla je tudi kaj dobrega.

Znanstveni svet še nikoli ni tako dobro sodeloval kot pri iskanju cepiva in zdravila za koronavirusno bolezen.