Dokumentarna oddaja prikaže, kako se je pojem sreče v času gospodarskega razvoja spremenil.

Danes srečo oglašujejo reklamni spoti, je cilj izobraževalnih metod in tržnih prijemov.

Najti srečo je predmet pozitivne psihologije, znanosti, ki se je razvila v ZDA.

Ameriški psiholog Martin Seligman, ki je leta 1998 prevzel vodenje ameriškega psihološkega združenja, APA, velja za očeta znanosti o sreči, nove vede pozitivne psihologije, ki izhaja iz prepričanja, da se optimizma lahko naučimo in ga z določenimi metodami tudi razvijemo.

"Pred rojstvom pozitivne psihologije se je psihologija ukvarjala z negativnimi stvarmi.
Preučevali so stres, duševne bolezni … Seligman in Csíkszentmihályi pa sta predlagala, naj preučujemo tudi pozitivno stran življenja," v dokumentarcu pove Sonja Lyubomirsky,
profesorica pozitivne psihologije.

Dokumentarec pokaže tudi, kako so spoznanja pozitivne psihologije s pridom izkoristili v menedžmentu, z upanjem, da bodo delavci tako bolj storilni.

Kmalu koncept sreče uporabili tudi v politiki. Prvi, ki je pojem dobrega počutja prebivalstva vključil v svoj politični program, je bil britanski premier David Cameron.

Skrb za srečo prebivalstva je zaznamovala socialno vizijo njegove stranke med volitvami leta 2010. Po izvolitvi se je David Cameron odločil, da bodo merili dobro počutje britanskih prebivalcev. V vprašalnik za popis prebivalstva so zato dodali še vprašanje: Kako srečni ste bili včeraj?

Kasneje sta pozitivno psihologijo v svoj program vnesla tudi nekdanji predsednik Francije, Nicolas Sarkozy in nekdanji avstralski premier Kevin Rudd. Združeni arabski emirati so šli še korak dlje in v vladno ekipo leta 2018 vključili še prvo ministrica za srečo Ohud Al Rumi, ki je povedala, da so Združeni arabski emirati pripravljeni odpreti pot k osrečevanju človeštva.

Ali je krepitev lastne psihe res edina pot osebnostnega razvoja ali je to le izgovor, da se prikrijejo strukturni problemi družbe?

Dokumentarec Srečni za vsako ceno vam bo gotovo dal nekaj izhodišč za razmišljanje.