1. del: Ruska federacija
Ruska federacija ima kar nekaj milijarderjev oziroma oligarhov, kot pravimo njenim tajkunom. Prva generacija oligarhov izvira iz časov, ko je Sovjetska zveza naredila prve korake proti tržnemu gospodarstvu. Kljub velikanskemu bogastvu pa je njihova neodvisnost že dolgo omejena z vdanostjo ruski vladi oziroma njenemu predsedniku Putinu. Nekateri so na lastni koži občutili, kaj pomeni, če se mu postavijo po robu. Spet drugim pa so zaradi ruskega napada na Ukrajino marsikje zamrznili premoženje.
2. del: ZDA
Združene države Amerike so bile prve na svetu, ki so posameznikom omogočile nebrzdano bogatenje, z njim pa tudi vpliv na družbo in politiko. Večino 20. stoletja so jih omejevali s protimonopolnimi zakoni, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je Ronald Reagan z rahljanjem predpisov spet omogočil kopičenje velikanskega premoženja v rokah peščice. Kako to vpliva na ameriško družbo? Na volitvah leta 2020 so se za predsedniški položaj potegovali kar trije ameriški milijarderji.
3. del: Kitajska
Kitajska je z uvedbo tržnega gospodarstva dobila veliko milijarderjev. Zaradi razsipnosti in bahavosti marsikaterega od njih jo imenujejo tudi država blišča. Vendar morajo tudi kitajski tajkuni paziti, da se ne zamerijo partijskemu vodstvu, saj ima lahko to zelo neprijetne posledice. Poleg tega so – zlasti lastniki tehnoloških podjetij – trn v peti Zahoda, ki sumi, da vodstva teh podjetij svoje izdelke in storitve izrabljajo za pridobivanje osebnih podatkov uporabnikov tudi na Zahodu, ne le doma, kjer tehnika in tehnologija teh podjetij omogočata množičen nadzor prebivalcev in odločata o tem, kaj smejo početi.
