V dokumentarni oddaji poznavalci novih tehnologij, tudi izumitelj ikone za všečke, pojasnjujejo, kako so upravljalci družbenih omrežij namenoma razvili tehnologije, ki uporabnika počasi spremenijo v odvisnika s pogledom, nenehno uprtim v lasten spletni profil.

Ključ je v sproščanju dopamina

Všečki predstavljajo naše nepričakovane nagrade. Ker ne vemo, koliko družbene potrditve nas v določeni aplikaciji čaka, svoj telefon preverjamo zelo pogosto.

“Gumb za všečkanje namreč privzgaja navado. Včasih nas ob odprtju čaka kakšno obvestilo, včasih ne. Privlači nas ravno to, da ne vemo, kakšno bo presenečenje”, pove Ramsey Brown, soustanovitelj organizacije Boundless Mind. "To se ne dogaja na zavestni ravni, ampak v starejšem delu možganov, ki uravnava motivirano vedenje. Gonilo takega vedenja pa je dopamin, ki je ključen za krog nagrade, motivacije in zasvojenosti. Dopamin možganom sporoči, da je to, kar smo naredili, presenetljivo prijetno, zato bi to morali ponoviti.” .

Leta 2017 je prvi predsednik upravnega odbora Facebooka, Sean Parker, priznal, da je podjetje od samega začetka načrtovalo, da bi nas zasvojilo. Zavedali so se, da morajo svojim uporabnikom občasno dajati odmerke dopamina.

Ta odmerek pa dobijo, ko nekdo všečka ali komentira njihovo fotografijo ali objavo. S tem so tako uporabnike spodbudili, da so objavljali še več vsebin, slik … Z več slikami in objavami pa so posledično dobili več všečkov in komentarjev … in več dopamina. “Izkoriščali smo šibko točko človeške psihe. Izumitelji smo to razumeli, a smo kljub temu storili,” je še priznal.

“Če pametni telefon na naš dopaminski sistem vpliva tako, kot se po našem mnenju dogaja pri kockanju, bi to pomenilo, da oboje povzroča enako zasvojenost kot mamila”, izjavi prof. Catharine Winstanley z Univerze Britanske Kolumbije.

Prof. Nancy Cheever s Kalifornijske državne univerze doda: “Odzivamo se zelo podobno kot zasvojenec, ko ne dobi naslednjega odmerka. Zdi se ti, da ti nekaj manjka, in možgani izločajo enake hormone kot pri spopadu ali begu. Pretirana uporaba pametnega telefona deluje enako kot mamilo. Tudi bolezenski in odtegnitveni znaki so enaki.”

Vedenjski kokain na našem vmesniku

Azra Raskin, soustanovitelj Centra za človeško tehnologijo, izumitelj in oblikovalec mnogih aplikacij, v dokumentarcu pove, da lahko spremembo našega vedenja ob uporabi pametnih telefonov primerjamo z znanim poskusom sklede za juho. “Če se skleda nenehno polni, ne da bi to opazili, ljudje pojejo veliko več juhe. Nikoli se ne zavejo, da je dovolj.”

“Prej si moral listati strani, zdaj pa samo v neskončnost podrsavaš. Ugotovili smo, da če možgani nimajo časa, da bi sledili lastnim impulzom, se ljudje ne ustavijo, ampak podrsavajo naprej. Nismo se zavedali, da uporabljamo tehniko oblikovanja, ki je tako učinkovita, da zasvoji ljudi,” še pojasni.

Čas, ki ga tako preživimo na določenih aplikacijah, tehnološki giganti prodajajo oglaševalcem, cene njihovih delnic pa naraščajo.

Po ogledu dokumentarca boste gotovo razmislili, ali je pametni telefon res nekaj, kar mora imeti vsak otrok in ali morda s pretirano uporabo pametnih telefonov mi sami postajamo vse bolj - neumni.