Benetke so v 20. stoletju potonile za približno 23 cm.

Bazilika in trg svetega Marka, kanal Grande, Doževa palača, most Rialto in druge znamenitosti Benetk so ogrožene. Ogrožajo jih naraščajoča morska gladina, posedanje tal na katerih so zgrajene in propadanje lesenih stebrov, na katerih so postavljene stavbe in pomoli. Te spremembe so naravne, povzroča pa jih tudi človek.

O pogrezanju Benetk: Renata Dacinger in prof. dr. Marko Vrabec z NTF - Oddelek za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete UL. Foto: FB Ugriznimo znanost
O pogrezanju Benetk: Renata Dacinger in prof. dr. Marko Vrabec z NTF - Oddelek za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete UL. Foto: FB Ugriznimo znanost

3 cm je prispevalo naravno pogrezanje (tektonika in konsolidacija podlage), 9 cm predstavlja pogrezanje, ki ga povzroči človek, predvsem zaradi črpanja podzemnih voda pod Benetkami, 11 cm pa je zaradi globalnega dviga nivoja morske gladine.

Slovenski raziskovalci na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete UL že približno 15 let izvajajo poskus, pri katerem v morje v koprskem zalivu potopijo različne vrste lesa. Rezultat je pokazal, da vse domače vrste lesa v nekaj mesecih propadejo.

Slovenski in italijanski raziskovalci (Inštitut za pomorske znanosti Nacionalnega raziskovalnega sveta Italije) iščejo odgovor na vprašanje, katere vrste lesa so najbolj odporne in najdlje zdržijo pod pomoli v Benetkah. Foto: FB Ugriznimo znanost
Slovenski in italijanski raziskovalci (Inštitut za pomorske znanosti Nacionalnega raziskovalnega sveta Italije) iščejo odgovor na vprašanje, katere vrste lesa so najbolj odporne in najdlje zdržijo pod pomoli v Benetkah. Foto: FB Ugriznimo znanost

Benetke so zgrajene na približno 120 otokih, na katerih so, zaradi zgradbe tal, hiše gradili na poseben način. Postavili so jih na več milijonov lesenih stebrov.

Leseni stebri pod hišami so v zemlji, zato ne razpadajo. Stebri pod pomoli pa so izpostavljeni pogojem, zaradi katerih zelo hitro razpadajo, zato jih morajo nadomeščati z novimi. Vsako leto v Benetkah zamenjajo več tisoč lesenih stebrov. Kako lahko propadanje omilimo, zaustavimo ali preprečimo?

O tem, kaj je rešitev za lesene pilote v morju, bo tekel pogovor s prof. Miho Humarjem.

Voditeljica oddaje Renata Dacinger in prof. Miha Humar. Foto: FB Ugriznimo znanost:
Voditeljica oddaje Renata Dacinger in prof. Miha Humar. Foto: FB Ugriznimo znanost:

Benetke se torej posedajo, morska gladina pa se dviga.
Kako nam lahko znanost pomaga ohraniti zgodovinski zaklad? Kako potekajo raziskave je preverila ekipa oddaje Ugriznimo znanost.

Ekipa oddaje na terenu, od leve proti desni: asistent Gregor Lemut, novinarka Petra Prešeren in snemalec Žiga Gašperin Modri. Foto: FB Ugriznimo znanost
Ekipa oddaje na terenu, od leve proti desni: asistent Gregor Lemut, novinarka Petra Prešeren in snemalec Žiga Gašperin Modri. Foto: FB Ugriznimo znanost

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Od leve proti desni: novinarki in scenaristki Nataša Gaši in Anja Čuček, na sredini voditeljica Renata Dacinger ter ob njej novinarka in scenaristka Nataša Ivanuš Čuček. Foto: Adrian Pregelj/ RTV Slovenija
Od leve proti desni: novinarki in scenaristki Nataša Gaši in Anja Čuček, na sredini voditeljica Renata Dacinger ter ob njej novinarka in scenaristka Nataša Ivanuš Čuček. Foto: Adrian Pregelj/ RTV Slovenija

Znanost moraš imeti rad.

Renata Dacinger, novinarka in voditeljica oddaje Ugriznimo znanost na TV Slovenija

Britansko združenje znanstvenih piscev je leta 2019 voditeljici in snovalki oddaje Renati Dacinger podelilo nagrado Evropska znanstvena novinarka leta v kategoriji TV/video.

Po predvajanju bo oddaja našem portalu RTV 365

Več o ustvarjalcih oddaje na Ugriznimo znanost