29. septembra 2011 je bilo na Trški gori grozdje že pobrano, prav tako pa je za vedno utihnila harmonika, ki je kot vino Trške gore, razveseljevala srce in dušo. Veselje, melanholija, življenje in radost do življenja. O tem in tako so govorile njegove skladbe, ki so jim rade prisluhnile množice pa naj bo v prvih letih na stričevi poroki, v radijski oddaji Pokaži kaj znaš na koncertih v tujini ali pa na koncertih z rockovsko skupino Big foot mama, v Dolini tihi ali med čebelicami, ...
Zdi se, da mu je bila umetnost ali »poslanstvo« posredovanja množicam, dano že v rani mladosti, ko je v dar dobil orglice ali, ko je stricu iz omare izmaknil harmoniko, ki je postala njegov instrument in naša radost.
Režija: Franci Slak