Mednarodni sistem enot temelji na sedmih osnovnih enotah.

To so meter, kilogram, sekunda, amper, kelvin, mol in kandela.

Sprva so jih določale konkretne mere ali predmeti, pozneje pa definicije enot, ki temeljijo na naravnih konstantah. Te so namreč povsod v nam znanem vesolju enake.

Tako je bil na primer meter najprej opredeljen s konkretnim predmetom, metrsko palico, danes pa je določen s hitrostjo svetlobe v vakuumu.

Zadnji je dobil sodobno definicijo kilogram, ki ga je še nedavno določala masa mednarodnega prototipa za kilogram, t. i. prakilograma iz kovine.

A kar človek ustvari kot normativ, se že v trenutku nastanka začne spreminjati in propadati.

Tako je tudi s prakilogramom, ki je od nastanka do danes v primerjavi s svojimi replikami izgubil ali pridobil toliko, kolikor tehta človeška trepalnica.

Metrologija očitno res ni dolgočasna.