Romantična in komična drama s ščepcem suspenza, ki jo je režiser Louis Garrel napisal skupaj z legendarnim scenaristom Jean-Claudom Carrièrom, je prejela nagrado za najboljši scenarij v San Sebastiánu.
Hotel sem, da bi bil film hkrati troje: hitchcockovski triler z zelo skrivnostnim ženskim likom; ‘komedija ponovne poroke’ o paru, ki se razide in spet najde – z vsemi ovirami, ki jih mora premagati; in burleskna komedija, v kateri se glavni junak ves čas zaletava v zaprta vrata.
Film je bil nagrajen tudi na drugih festivalih:
Toronto (svetovna premiera, častna omemba – nagrada FIPRESCI); BAFICI, Buenos Aires (nagrada za najboljšega režiserja v mednarodni konkurenci); München (nagrada Margot Hielscher); nominacija za nagrado cezar za najbolj obetavno igralko (Lily-Rose Depp); New York; Göteborg.
Osem let po njunem razhodu Abel sreča Marianne na Paulovem pogrebu. Tragični dogodek vidi kot dobro znamenje.
Paulova smrt je priložnost, da spet osvoji njeno srce.
A stvari so se medtem spremenile: Marianne ima sina Josepha in Paulova mlajša sestra Eve je zrasla v mlado žensko. Poleg tega začnejo na dan prihajati skrivnosti …
Film prežema lahkotno novovalovsko vzdušje, zaradi katerega imamo občutek, kot bi spet srečali Truffautovega Antoina Doinela. Sodobno pariško prizorišče s svojimi ulicami, kavarnami in stanovanji daje vtis, kot da se zadnjih šestdeset let skorajda ni nič spremenilo. A tisto, kar resnično očara in prevzame, je edinstveni, skrbno umerjeni in igrivi slog mladostnega režiserja. (Piers Handling, kritik, Mednarodni filmski festival v Torontu)
