Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša. Dr. Tom Turk nas pelje na morsko obalo in v podvodni svet Jadranskega morja. Biodiverziteta morja je v nevarnosti – ogroženih je 30 % morskih psov, 33 % koral in 27 % rakov. Kako smo ljudje povzročili takšno stanje in ali ga sploh še lahko popravimo? Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.
Tako v svetu kot pri nas se v naravnih okoljih čedalje pogosteje pojavljajo bitja, ki so se razvila na popolnoma drugem koncu sveta. Rečemo jim tujerodne vrste. Nekatere med njimi so takšne, ki nepovrnljivo spreminjajo naravna okolja in povzročajo propad domačih vrst. V zadnjih nekaj letih so »napadle« tudi gozdove.
Osem odstotkov kopnega ali devet milijonov kvadratnih kilometrov na Zemlji prekrivajo travišča. V Sloveniji je travniške površine izoblikoval človek z izsekavanjem gozda. Danes so to življenjska okolja z neverjetno pestrostjo. Na enem samem kvadratnem metru 80 različnih rastlinskih in živalskih vrst.
Plastika je lahek, trpežen in poceni sintetični material, ki ima izjemno dolgo dobo trajanja. A vse te odlike pomenijo tudi, da plastika povzroča enega največjih okoljskih problemov današnjega časa. Samo v Evropi na leto izdelamo več kot 65 milijonov ton plastike, 30 milijonov ton pa je vsako leto zavržemo. Recikliramo manj kot tretjino vse plastike, preostalo kopičimo na odpadih, zažigamo ali pa ostane v okolju – v naravi.
Niso ne živali ne rastline – lahko pa živijo tako na rastlinah kot v živalskem telesu. Trenutno poznamo nekaj več kot 100.000 vrst teh organizmov, ki so pravzaprav ustvarili pogoje za življenje na kopnem in celo vzgojili prve kopenske rastline. Ta nenavadna bitja tvorijo kraljestvo gliv.
Podnebne spremembe povzročajo dvig povprečnih letnih temperatur. V Sloveniji ta dvig pomeni, da se počasi spreminjajo celotni habitati, najbolj v visokogorju. Danes že vemo, da bo zaradi podnebnih sprememb za vedno izginil drobni metulj, ki živi samo na Pohorju. Samo vprašanje čase je še. Metulj seveda ni edina možna »žrtev« podnebne krize, ki smo jo povzročili ljudje.
Zelo veliki oranžni zobje in dolge bele dlačice okrog gobčka. Nutrija je le na videz podobna bobru. To je južno ameriški glodavec, ki ga je človek pripeljal v Evropo v 19. stoletju. Nutrija je izredno prilagodljiva vrsta, ki je na starem kontinentu našla nov dom – kljub drugačnim klimatskim razmeram in kljub intenzivnemu lovu. Nutrija je doma tudi pri nas, celo v glavnem mestu, in to je njena zgodba. Režija: Aleksandra Vokač, scenarij: Ana Dular Radovan, kamera: Bernard Perme.
V Sloveniji živi največja sova na svetu – velika uharica. Pri nas živi tudi zelo redka črna kozača. Pa najmanjša sovica v Evropi – mali skovik. Vse so nočna bitja, vrhunski plenilci in neslišni letalci. V sovji svet vas vabimo ustvarjalci serije Biotopi.
Kamera je že pred desetimi leti sledila temu največjemu evropskemu glodavcu, ki je iz Hrvaške poselil Slovenijo. Mislili smo, da vemo, katere vodotoke bo ponovno naselil. Mislimo smo, da poznamo njegovo vedenje. Mislili smo tudi, da razumemo njegov vpliv na ekosisteme. Minilo je še deset let in ugotovili smo, da pravzaprav marsičesa nismo vedeli in razumeli. In še danes, dvajset let po ponovni naselitvi, odkrivamo nove in presenetljive podatke o bobrovem življenju. Izobraževalni program Režiserka: Aleksandra Vokač Direktor fotografije: Bernard Perme Scenaristka: Ana Dular Radovan
Mravlje živijo v kolonijah, bobri v družinah, čopasti ponirki v parih, kače pa samotarsko. Nekatera bitja so družabna vse življenje, druga samo občasno. Kakšno je to družabno življenje in kaj prinaša posameznim živalim? Kdaj je bistven posameznik in kdaj je najpomembnejša skupnost? Kako se učijo žuželke in kako sesalci? Zakaj se kačji pastirji sporazumevajo z vidnimi signali, netopirji pa z zvočnimi? Kakšna je igra pri vidrah in kakšna pri medvedih?
Žabe, pupki, močeradi in močeril – dvoživke, ki živijo v Sloveniji. Oddaja iz serije Biotopi vas bo tokrat popeljala v potoke, mlake, luže in celo podzemeljske vode, kjer živijo ta skrivnostna bitja. Pokazali bomo, kakšne so en dan stare krastače, kako modri so plavčki, kdaj imajo pupki hrbtni greben in kje se izlegajo močeradi. Pa tudi razložili, kako dvoživke dihajo, kako pijejo in zakaj so strupene.
Neveljaven email naslov
