Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskovanje vesolja je od nekdaj vznemirjalo človeštvo. Leta 2019 bo minilo 50 let odkar je Apollo 11, prva vesoljska odprava z ljudmi, pristala na Luni. Neil Armstrong, prvi človek, ki je stopil na Luno, je takrat izrekel slavni stavek: To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo. To dejanje so po televiziji spremljali milijoni ljudi. V Dnevnikovem izboru bomo predstavili tehnološke, družbene in politične vidike prve vesoljske misije, največja dognanja človeka pri raziskovanju vesolja in dosežke slovenskih raziskovalcev vesolja. Vesoljsko tekmo med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo je zamenjala prestižna tekma bogatih podjetnikov, ki vlagajo ogromno denarja v projekte, da bi pot v vesolje odprli turizmu in množicam.
V sobotnem dodatku Dnevnika raziskujemo in sledimo zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio iščemo odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se tem lotevajo poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.
Raziskovanje vesolja je od nekdaj vznemirjalo človeštvo. Leta 2019 bo minilo 50 let odkar je Apollo 11, prva vesoljska odprava z ljudmi, pristala na Luni. Neil Armstrong, prvi človek, ki je stopil na Luno, je takrat izrekel slavni stavek: To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo. To dejanje so po televiziji spremljali milijoni ljudi. V Dnevnikovem izboru bomo predstavili tehnološke, družbene in politične vidike prve vesoljske misije, največja dognanja človeka pri raziskovanju vesolja in dosežke slovenskih raziskovalcev vesolja. Vesoljsko tekmo med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo je zamenjala prestižna tekma bogatih podjetnikov, ki vlagajo ogromno denarja v projekte, da bi pot v vesolje odprli turizmu in množicam.
26.12. praznujemo dan samostojnosti in enotnosti v spomin na plebiscit leta 1990, ko so se prebivalci Slovenije odločili za samostojno in neodvisno državo. Za ta državni praznik bomo v Dnevnikovem izboru govorili o tem, kako Slovenijo vidijo mladi v zamejstvu. V štirih zgodbah bomo spoznali, kako je danes biti Slovenec v »Trstu, Celovcu, Monoštru, na Reki«. Ali mladi še čutijo pripadnost slovenskemu narodu, kako živijo s slovenskim jezikom, kulturo, dediščino svojih prednikov? Koliko jim še pomeni ohranjanje kulturnega bogastva in vezi s svojimi slovenskimi koreninami.
Za božič, velik krščanski in družinski praznik, pa tudi praznik svetlobe, topline in upanja, se bomo v Dnevnikovem izboru spomnili predvsem tistih, ki so bili kakor koli prikrajšani in so jim dobri ljudje priskočili na pomoč. Slovenci smo že večkrat dokazali, da smo občutljivi za stiske ljudi. Tako je tudi Tednik zbiral denar za družino, ki je v požaru izgubila hišo, fantku s cerebralno paralizo pa so pomagali kupiti psa pomočnika. Jelena Aščić pripravlja izbor, v katerem bo nizala zgodbe ljudi, ki lahko dajo upanje tudi drugim. V stiski namreč niso ostali sami.
Prvega novembra se bomo spomnili stoletnice konca prve svetovne vojne, ki je spremenila pokrajine in ljudi. Prinesla je opustošenje, begunstvo, pomanjkanje in lakoto tudi v slovenske kraje. Z vstopom Italije v vojno leta 1915 se je namreč odprla Soška fronta, ki je potekala od Rombona do Tržaškega zaliva. Prva svetovna vojna se je končala leta 1918 s kapitulacijo Nemčije in razpadom Avstro-Ogrske. Zaradi bližine soške fronte so se mnoge primorske družine odselile, medtem ko se je na fronti bojeval njihov oče, brat. Kako se je vojna poigrala z usodami ljudi, z vojaki na fronti, s prebivalci v zaledju in tudi v begunstvu, lahko spoznamo tudi v pismih, dnevnikih, takratnih časopisnih člankih, s predmeti, ki so zdaj ohranjeni v muzejih in tudi v zasebnih zbirkah. Številni zbiralci v Posočju tako ohranjajo materialno in spominsko dediščino teh krajev.
Prvega novembra se bomo spomnili stoletnice konca prve svetovne vojne, ki je spremenila pokrajine in ljudi. Prinesla je opustošenje, begunstvo, pomanjkanje in lakoto tudi v slovenske kraje. Z vstopom Italije v vojno leta 1915 se je namreč odprla Soška fronta, ki je potekala od Rombona do Tržaškega zaliva. Prva svetovna vojna se je končala leta 1918 s kapitulacijo Nemčije in razpadom Avstro-Ogrske. Zaradi bližine soške fronte so se mnoge primorske družine odselile, medtem ko se je na fronti bojeval njihov oče, brat. Kako se je vojna poigrala z usodami ljudi, z vojaki na fronti, s prebivalci v zaledju in tudi v begunstvu, lahko spoznamo tudi v pismih, dnevnikih, takratnih časopisnih člankih, s predmeti, ki so zdaj ohranjeni v muzejih in tudi v zasebnih zbirkah. Številni zbiralci v Posočju tako ohranjajo materialno in spominsko dediščino teh krajev.
V sobotnem dodatku Dnevnika raziskujemo in sledimo zgodbam, ki se dotaknejo vsakega izmed nas. Na terenu in v studio iščemo odgovore in odgovornost za nastale težave. Naši novinarji specialisti se tem lotevajo poglobljeno in analitično. Sobotni Dnevnikov izbor torej o perečih in na drugi tir potisnjenih problemih in izzivih slovenske družbe.
Ob državnem prazniku Dnevu reformacije praznujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. V času reformacije, verskega in družbenega gibanja, ki je z zahtevo po prenovi in preoblikovanju Cerkve vzniknilo v Nemčiji v 16. stoletju, smo namreč Slovenci dobili prvo knjigo v maternem jeziku. Martin Luther je takrat zahteval, da se mora bogoslužje približati človeku in zato opravljati v domačem jeziku, kar je pomembno vplivalo na razvoj književnosti. Primož Trubar je tako napisal prvi slovenski tiskani knjigi Abecednik in Katekizem, ki sta bili natisnjeni leta 1550 v nemškem Tübingenu. Slovencem pa je reformacija prinesla tudi prvo omembo pojma Slovenec. Protestantizem, ki se je ohranil v Prekmurju, je imel posebno vlogo pri oblikovanju kolektivne identitete in zavesti Prekmurcev. Ali se je tudi zaradi protestantizma ohranila specifičnost prekmurskega jezika in kulture?
Slovenske gore vsako leto obišče 1,7 milijona obiskovalcev, ki jim je na voljo 180 planinskih koč, zavetišč in bivakov s skoraj 7.400 ležišči. Za Dnevnikov izbor, 15.8. se je ekipa TV Slovenija povzpela na več vrhov in se pogovarjala tudi z oskrbniki planinskih koč, ki zgledno poskrbijo za vse obiskovalce. Med njimi je vse več tujcev. Planinska sezona je prav te dni na vrhuncu. Slovenske gore z dobro mrežo planinskih poti in planinskih koč tako postajajo vse bolj privlačna turistična destinacija.
Slovenske gore vsako leto obišče 1,7 milijona obiskovalcev, ki jim je na voljo 180 planinskih koč, zavetišč in bivakov s skoraj 7.400 ležišči. Za Dnevnikov izbor, 15.8. se je ekipa TV Slovenija povzpela na več vrhov in se pogovarjala tudi z oskrbniki planinskih koč, ki zgledno poskrbijo za vse obiskovalce. Med njimi je vse več tujcev. Planinska sezona je prav te dni na vrhuncu. Slovenske gore z dobro mrežo planinskih poti in planinskih koč tako postajajo vse bolj privlačna turistična destinacija.
Dnevnikov izbor 25.6. bo namenjen dnevu državnost kot enemu najpomembnejših državnih praznikov. 25. junija 1991 je namreč slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Ob tem zgodovinskem koraku v svobodo in samostojnost je bila pogosto izražena želja, da se bo Slovenija razvijala v smeri pravične družbe, v državo uspešnega gospodarstva, predvsem pa v državo, v kateri je lepo živeti. Kako ponosni in zavedni smo državljani danes, koliko nam pomenijo državni simboli.
Neveljaven email naslov
