Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kristjani velikonočne praznike kljub resnosti priprav, askezi in odpovedovanju razumejo kot praznike življenja, veselja in upanja.
Prihod pomladi je čas, ki ga številne kulture in religije praznujejo kot nov začetek. Nič drugače ni v skupnosti Baha'i. Sedem milijonov bahajcev po vsem svetu 20. marca vstopa v novo leto. Z letošnjim prvim pomladnim dnevom se začenja 178. leto po bahajskem koledarju.
Zgodovina verskih tradicij in misli je prepredena s prelomi, ki jih praviloma pripisujemo različnih osebnostim. Med prvimi veliki religioznimi reformatorji ali preroki najdemo Zoroastra oziroma Zaratustro, perzijskega preroka in verskega pesnika. O Zaratustri je ohranjenih malo besedil. Kljub temu pa poznamo najpomembnejši verski besedili, katerih avtor naj bi bil Zaratustra, in temeljne poteze njegove misli.
Bližajočo se pomlad mnogi nestrpno pričakujemo. Začetek pomladi je tudi tradicionalno pomemben prelom, ki ga z radostjo sprejemajo številne kulture. Med svetovno najbolj znanimi je praznik holi – hindujsko štiridesetdnevno praznovanje pomladi.
Pretirana navezanost na tehnologijo – in hkratno opuščanje živih, telesnih stikov med ljudmi – je bila že pred pandemijo pomemben izziv sodobne družbe. O vlogi religije v visoko tehnološki družbi ter vprašanjih smisla in skupnosti smo se pogovarjali s sociologom dr. Igorjem Škamperletom.
Čeprav nam digitalna tehnologija mnogokrat pomaga, pa prinaša tudi številne nevarnosti. S težavami, ki jih prinaša preobremenjenost in zasvojenost z digitalnimi tehnologijami, še posebej v času epidemije, se med drugim ukvarjajo v Logoutu, centru za pomoč pri čezmerni rabi interneta
Digitalna preobremenjenost je še posebej v času epidemije pogosto povezana z delom od doma, saj sta delovno mesto in dom postala eno. Ker se je delo od doma v zadnjem letu uveljavilo kot standardni način dela, ni čudno, da pogosteje govorimo tudi o pravici do odklopa.
Ljudje bližnjim v življenju zavedno ali nezavedno storimo mnogo krivic, manjših ali večjih. Krivice pa občutimo tudi sami. Zato je eden izmed temeljev sobivanja ljudi v skupnosti odpuščanje. Kdo naj človeku odpusti njegove napake, je vprašanje, s katerim se ukvarjajo tudi številne religije. Prav te svojimi načeli tvorijo pomembno vezivo skupnosti. Med njimi je tudi islam – in muslimani vsak dan prosijo Boga za odpuščanje.
V zadnjem, pandemičnem letu je postalo še pomembneje, da otrokom pomagamo pri premagovanju vsakdanjih izzivov s krepitvijo njihove notranje moči. K temu želi prispevati tudi otroška knjiga Moj močni um, ki je lani izšla pri Založbi Primus.
Odpuščanje je proces, v katerem za seboj pustimo zamere in grenkobo ter se otresemo jeze in maščevalnosti. Ta proces ni lahek in zahteva svoj čas.
Humanitarna kriza v Venezueli se zadnja 3 leta zaostruje. Po podatkih Caritas Internationalis že 87 odstotkov prebivalstva živi pod pragom revščine, zato tudi Slovenska karitas še naprej vabi k darovanju sredstev za pomoč ljudem v Venezueli.
Čuječnost je način zavedanja lastnega doživljanja, ki ga spremlja odnos sprejemanja, odprtosti in radovednosti. Je veščina, ki se je lahko naučimo in nam pomaga živeti.
Neveljaven email naslov
