Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z letošnjim novomašnikom koprske škofije Melom Kovicem je presežek v več pogledih. Redko se zgodi, da tako mlad človek dobi priložnost za osrednji intervju, a še bolj presenetljivi so karizmatična drža, iskrenost, pogum in zrelost, kar mladi duhovnik izžareva pri vsakem odgovoru. Odrastel je v bolj kot ne neverni družini. Mati izhaja iz partijskega okolja, oče pa je, kot pravi intervjuvanec, bolj »šunka kristjan« – k maši gre za velike praznike, ko je na mizi šunka. Po izobrazbi je naravovarstveni tehnik, veliko je pomagal v domačem podjetju a nazadnje ni izpolnil očetovega pričakovanja, da bo prevzel posel. Klic v duhovniški stan je tako nastal v njem samem, v oporo mu je bil domači župnik Ciril Cej. Študij zanj ni bil lahek; ko ni opravil letnika, je šel kot prostovoljec delat v Hospic. To je bila zanj izjemna zrelostna preizkušnja. Spoznal je, kot pravi, da je človek ustvarjen za življenje, in ne za smrt. Pot do življenja, ki je hkrati odrešenje, pa zanj predstavlja Kristus, ki je smrt premagal.
Gost Intervjuja je Lotos Vincenc Šparovec. Zagotovo ste ga že videli na deskah Mestnega gledališča v Ljubljani, pa na televiziji, v naši seriji o Inšpektorju Vrenku, pa v nemalo slovenskih filmih. A Lotos Vincenc Šparovec ni le izvrsten igralec, je tudi človek z izkušnjo, zaradi katere prav lahko za njegovo igralsko kariero ne bi vedeli in ki še enkrat potrjuje, da življenje piše najboljše romane … in gledališke predstave! Voditelj: Edvard Žitnik
Gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je naš najboljši avtomobilistični dirkač, sedaj podjetnik Matjaž Tomlje. V pogovoru predstavlja svojo bogato življenjsko pot in zanimive poglede na svet, s katerimi bo presenetil marsikaterega gledalca. Rojen je bil v skromnem okolju na Dolenjskem, mami, ki je v revoluciji izgubila sorodnike, in očetu, ki je bil partizan. Že kot fantič je sanjal o hitrostni vožnji z avtomobili. Svoj največji uspeh je dosegel pred tridesetimi leti, ko je bil tretji na legendarni dirki 24 ur Le Mansa. Pri karieri mu partner očetove sestre Janez Zemljarič, ki je bil takrat šef Udbe in je imel kot tak veliko oblast, ni pomagal. V pogovoru omeni svoje prijateljstvo z legendarnim Walterjem Wolfom, ki je bilo pozneje desetletja na preizkušnji. Še vedno je lastnik blagove znamke tega znamenitega Slovenca, ki je v sedemdesetih letih ustanovil svojo ekipo v F1 in zmagoval na dirkah. Tomlje, uspešen poslovnež, je prišel do spoznanja, da je materialni svet nepomemben v primerjavi z duhovnim. »Sedaj, ko se tega zavedam, lažje živim,« poudarja ter še dodaja, da je vse, kar se mu dogaja, usoda, kar je tudi naslov njegove zanimive knjige, v kateri podrobneje predstavi svoje življenje in poglede na svet.
Gorana Dragića, zlatega kapetana slovenske košarkarske reprezentance, je življenjska pot vodila iz majhne garsonjere v Kosezah do tekme vseh zvezd v ligi NBA. Doživljal je vzpone in padce in dobil več udarcev, po katerih se večina ljudi ne bi pobrala. Priljubljeni Gogi, Dragon, kot ga kličejo v ZDA, je v sproščenem pogovoru razkril številne podrobnosti iz svoje kariere in zasebnega življenja. S kom se je največkrat stepel, komu lahko mlad človek z veliko denarja zaupa, kje hrani zlato medaljo z evropskega prvenstva leta 2017 ... Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gost tokratnega intervjuja, ki se spogleduje s 33-letnico slovenske samostojnosti, je eden največjih poznavalcev naše umetnosti in velik slovenski patriot, akademik dr. Milček Komelj. Gre za izjemno osebnost in dragocenega sopotnika slovenske umetnosti pa tudi politike, saj je bil dr. Komelj priča prelomnemu dogajanju na Novi reviji, ko so se povezali slovenski demokratični intelektualci in kulturniki ter ključno pripomogli k padcu komunističnega režima in nastanku samostojne Slovenije. Rojen je v Novem mestu, tesno je prijateljeval z znamenitim umetnikom Božidarjem Jakcem, ki ga je povojni režim koval v zvezde, sam pa je bil do socialistične diktature izrazito kritičen. Kot pripoveduje dr. Komelj, se je Jakac norčeval iz vodilnih tovarišev. Mladi Milček, izrazito nadarjen za umetnost in literaturo, je že kot najstnik uspel spoznati in portretirati najvidnejše umetnike tistega časa, vključno s Kocbekom, Finžgarjem in Alojzom Gradnikom. Po študiju umetnostne zgodovine in slavistke je postal zelo uspešen in priljubljen profesor na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V času razpadanja komunističnega režima v Jugoslaviji je bil, kot rečeno, sopotnik kroga Nove revije. Izjemno ceni prispevek takratnega urednika Nika Grafenauerja, pa prodornost dr. Jožeta Pučnika in ostalih, brez katerih se prelom in pot v politično svobodo ne bi zgodila. Milček Komelj velja za blagega človeka, a hkrati zelo ostrega in prodornega, ko gre za zaščito umetnosti, kulture, slovenstva, demokracije … Deset let v ključnem obdobju krepitve je bil predsednik Slovenske matice, te najstarejše ugledne ustanove, ki je še vedno simbolno središče slovenstva ne glede na svetovni nazor. Tu je pustil neizbrisen pečat in omogočil nadaljnji razvoj Slovenske matice v zavesti, da je slovenstvo na drugačen način kot prej ogroženo tudi danes. Akademik Komelj je član evropske in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. SAZU je morda ena zadnjih institucij, ki po aktualnem novoreku še ni povsem »depolitizirana«. Sogovornik je plastično komentiral razmere na SAZU kot tudi težnje, da bi okrnili njeno edinstveno vlogo z ustanavljanjem novih inačic. Dr. Komelj je izjemen interpret umetnin, vidi tisto, kar vidimo vsi ostali, in tudi tisto za slikarskim platnom. Zaveda se, da so vrhunske umetnine stebri slovenske nacije. Zadnji veliki dosežek njegovega prizadevanja v tej smeri je monumentalna knjiga Mojstri slovenskega impresionizma, ki je tudi velik podvig Mladinske knjige s 300 unikatnimi izvodi in kakovostno reprodukcijo Sejalca. Izbor umetnin in njihova genialna interpretacija postavljata dr. Komelja na vrh slovenske umetnostno zgodovinske stroke, pa tudi več. Grohar, Jakopič, Jama in Strnen ne spregovorijo v tej knjigi samo kot slikarji, ampak veliko širše s slovenskim odmevom, ki je pomemben za današnji čas. V pogovoru bo gost nekaj umetnin tudi interpretiral. Podobno kot impresionisti ob svojem času in na svojem področju dr. Komelj vedno znova ceni Slovence, ki so dali svojo energijo za slovensko stvar na vseh področjih, tudi političnem.
Gost intervjuja je Jakob Jaša Kenda, sicer prevajalec, literarni zgodovinar, kulturni menedžer in pisatelj. A Jakob Kenda je tudi eden izmed redkih Slovencev, ki je prehodil Apalaško pešpot (Appalatian Trail) v Združenih državah Amerike. Velja za mater vseh svetovnih pešpoti; dolga je 3500 kilometrov, meseci hoje skozi zeleno divjino pa so veliko več kot samo preizkus telesne vzdržljivosti. In kar ni nepomembno, o svoji izjemni izkušnji je Kenda napisal potopisni roman Apalaška pot.
V tokratnem Intervjuju bo Jože Možina gostil izjemno zdravnico, znanstvenico ter podjetnico, prof. dr. Metko Zorc. Gostja bo govorila o svoji izjemni karierni poti, ki jo je vodila od Švice in ZDA do centra Favaloro v Buenos Airesu, kjer je imela možnost delati z največjimi strokovnjaki – kirurgi s področja bolezni srca in ožilja. Vse to svoje znanje uporablja pri svojem delu v medicinskem centru Medicor, ki je največja zasebna bolnišnica v državi z vrhunskimi rezultati pri zdravljenju. Medicor po njenih besedah za od 20 do 30 odstotkov ceneje opravlja iste operacije kot dve javni bolnišnici. Spregovorila je tudi o primeru smrti bolnice, ki je bil nedavno problematiziran, in pojasnila svojo plat tragičnega dogodka. V nadaljevanju je omenila tudi problem javnega zdravstva, ki je po njenem posledica slabe organizacije in velikega vpliva dobaviteljev zdravstvene opreme. Je zagovornica ustanovitve tretje medicinske fakultete na Primorskem pa tudi odločna nasprotnica predčasnega končanja življenja. O tem v oddaji zelo osebno prizadeto govori: "Sem absolutna nasprotnica evtanazije, nisem še videla človeka, ki bi si želel umreti – kljub temu da je bil na smrt bolan. Bila sem priča številnim odhajanjem, tudi moje tete, izjemne zdravnice pediatrinje. Prizadeta od kapi je govorila, da hoče umreti, a ko je prišel tisti trenutek, me je držala za roko in rekla: Hočem živeti!" Dr. Zorčeva pozna številne kolege po svetu, npr. v Kanadi, ki zaradi uvedbe evtanazije zelo trpijo. Meni, da je že debata o tem velik pritisk na starejše in bolne. "Včasih ima bolnik slab dan in reče 'Ne maram živeti'. To izkoriščati in ponuditi evtanazijo je za mene grozljivo," zaključi zdravnica dr. Metka Zorc.
Janez Potočnik je v očeh številnih Slovencev še danes tako rekoč "prvi obraz" slovenskega vstopa v Evropsko unijo. A Potočnik se je po koncu svojih dveh komisarskih mandatov umaknil. Kaj danes, dvajset let po vstopu Slovenije v EU počne Potočnik? Nekoč se je ugibalo, ali ga bo po komisarski službi morda zamikala domača politika. Ostaja nejasen glede tega, ali ima domače, bruseljske ali kakšne drugačne politične ambicije. Potočnikovemu pogledu na slovensko in evropsko stvarnost je vredno prisluhniti tudi zato, ker je daleč od zdajšnje slovenske politike. Težko pa si je tudi predstavljati, da bi samo še varoval vnuke, vodil psa na sprehod in obrezoval domačo živo mejo. Voditelj oddaje: Edvard Žitnik
Gost nedeljskega Intervjuja, ki ga vodi Jože Možina, bo dolgoletni sindikalni voditelj Fidesa, zdravnik Konrad Kuštrin. Po 43 letih delovne dobe in 28 letih na čelu Fidesa se je upokojil, vendar je še vedno odličen poznavalec razmer v zdravstvu in položaja zdravnikov. Kuštrin ugotavlja, da so po dveh desetletjih zdravniške plače realno spet nižje, neprimerljive s plačo in ugledom, ki ju imajo zdravniki v sosednji Avstriji. Nekdanji vodja Fidesa je zelo kritičen do vlade. Meni, da se ministrica za zdravje in premier, ki več pohajkuje okoli, kot dela, sploh ne ukvarjata z ureditvijo primernega statusa zdravnikov in dejansko dopuščata propadanje zdravstvenega sistema. Kuštrin se sprašuje, kdo nas bo zdravil čez 10 let, saj tendenca vladajoče politike vodi v katastrofo. Gost je po hudi prometni nesreči pred leti tudi sam potreboval dolgotrajno zdravljenje. Izkušnja z »druge strani« bolniške postelje je bila zanj zelo dragocena. Ocenjuje, da so pacienti za zdravnike, ki so preobremenjeni, pogosto le diagnoza, dejansko pa je treba poznati tudi duševno stanje človeka, ki se zdravi.
Gost Intervjuja, Milko Lazar, je umetnik, skladatelj, multiinstrumentalist. Študiral je jazz, klasični klavir ter saksofon na Visoki šoli za glasbo v Gradcu v Avstriji in čembalo na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Sam ali z različnimi zasedbami je sodeloval pri več kot petdesetih projektih. Komponira za orkester Slovenske filharmonije in Simfonični orkester RTV Slovenija. Številne projekte za evropske odre ustvarja s plesalcem in koreografom Edwardom Clugom. Klavirski duo Gorišek Lazar bo za skorajšnji koncert ob dvajseti obletnici skupnega delovanja pripravil ekskluzivno priredbo skladbe »Symphony no. 4 – Heroes« Philipa Glassa, ki jo je skladatelj ustvaril za simfonični orkester leta 1996 po znamenitem albumu Heroes Davida Bowieja in Briana Ena. Voditelj: Edvard Žitnik
Tokratna gostja voditelja dr. Jožeta Možine bo gospa Romana Bider, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev in soorganizatorka dneva spomina na žrtve komunizma, ki v slovenski prostor vrača humanost in sočutje do vseh žrtev, brez razlik. Vseposvojitev deluje na spletni platformi – izmed 100.000 žrtev druge svetovne vojne na ozemlju Slovenije lahko prostovoljci simbolično posvojijo katerokoli žrtev ene ali druge strani ter tako ohranjajo spomin na osebo in jo varujejo pred pozabo. Vsakdo, ki obišče spletno stran pobude, lahko prižge virtualno svečko kateri od žrtev. Romana Bider poudarja, da želijo varuhi spomina s to pobudo prispevati k razvijanju sočutja do mrtvih in živih, kar je nujno za narodovo spravo. Velika želja je celjenje ran preteklosti, kar je hkrati naložba za današnji čas in za prihodnost.
Gost Intervjuja je Zoran Kus, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, kar morda ni nepomembno, in nacionalni ekspert za področje okolja pri Svetovni banki. Čeprav se zdi, da se je slovenska politika, izjema je Levica, odločila za JEK2, Zoran Kus poziva: v Sloveniji potrebujemo resen, temeljit, racionalen, strokoven pogovor o jedrski energiji. Voditelj: Edvard Žitnik
Neveljaven email naslov
