Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Domačo nalogo ste vzeli zares in nam poslali čudovite risbe zgodovinskih portretov, od slovenskih literatov do športnikov in glasbenikov. Ker ste se tako množično odzvali, smo se odločili, da vas po koncu šole na daljavo tudi nagradimo.
Naslov prvega slovenskega romana in sklanjanje besede otrok so nakodrali možgane našega skakalca in letalca Petra Prevca, ki nam je povedal tudi, kaj počne zdaj, ko ne more skakati.
Zoja je v oddaji Studio Kriškraš iskala navdih za novo pesem. Kdo sploh je pesnik in kako pesem napiše? Zoja vam postreže z vsemi odgovori.
Virusi so najpreprostejši organizmi, kar jih poznamo. Samo v eni čajni žlički vode jih je okoli 10 milijonov. Več o njihovi zgradbi in razmnoževanju, pa v prispevku oddaje Infodrom.
Tamara, učenka OŠ Ledina in večkratna nagrajenka za najboljše ljubezensko pismo, se je lotila pisanja novega pisma. Lažje ustvarja v mirnem okolju, včasih pa so njen navdih uveljavljeni pisatelji. Tamara se pod pismo vedno podpiše in s tem pokaže svoj pogum. Čeprav je včasih tudi skrivnostnost očarljiva ... Kliknite na prispevek oddaje Infodrom.
Modni fotograf Jernej Jelen vam daje fotografski izziv. Fotografirajte svoje domače učno okolje. Prej ga ne pozabite urediti. Fotografijo nato še tehnično obdelajte, pri čemer naj domišljija ne počiva.
Koronavirus je poskrbel tudi za nove besede. Med ljudmi se že uveljavljajo novotvorjenke, ki vsebujejo besedo korona, na primer koronapozdrav, koronašola, koronabedaki. Profesor dr. Kuzma Ahačič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša predlaga, da vsem, ki pravila spoštujejo, rečemo koronajunaki.
Profesor dr. David Stopar z ljubljanske Biotehniške fakultete razloži, da na virus vplivata tako temperatura kot vlaga, ki v našem telesu in zunaj nista enaki. Virus zato zunaj propade hitreje kot v našem telesu.
Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pojasnjuje, da koronavirus na površinah lahko preživi od nekaj ur do nekaj dni, odvisno od površine. Najlažje pa ga uničimo z navadnim milom in vodo.
Če visoka temperatura res vpliva na virus, kako potem ta preživi v našem telesu, kjer je stalna temperatura okrog 36 stopinj Celzija? Odgovarja mikrobiolog David Stopar.
Virusi, med katere, kot že ime pove, spada tudi koronavirus, so najpreprostejši organizmi, kar jih poznamo. Okoli nas jih je več kot vseh drugih organizmov skupaj. V eni sami čajni žlički morske vode jih je več deset milijonov. A kot sami veste - če čofotamo v morju, še ne zbolimo. Nekateri virusi gostitelju - to so poleg ljudi lahko tudi živali, rastline in celo bakterije - ne škodijo: v gostitelju se razmnožujejo povsem neopazno. Drugi, recimo koronavirusi, pa so nevarnejši. Ker virusov s prostim očesom ne vidimo, si jih bomo zdaj ogledali s televizijskim povečevalnim steklom.
Psihologinja Bernarda Dobnik Renko iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani svetuje, da naj se ne obremenjujemo s strahovi, saj so nekaj popolnoma človeškega. V stiski pomagajo pogovor, preusmeritev pozornosti na druge aktivnosti, za katere prej ni bilo časa, in sproščanje. Najboljše tehnike sproščanja so razgibavanje, ustvarjanje in vse, kar na nekoga deluje pozitivno. Preizkusite se v eni od dihalnih tehnik sproščanja ...
Neveljaven email naslov
