Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včasih ponudnikom blaga ali storitev, ki zahtevajo predujem, prehitro zaupamo. Spomnimo se primerov Jupiter, Vrata Val, krovec iz Litije, ki za zdaj ostajajo brez epiloga, oškodovanci pa svojega denarja še vedno niso dobili povrnjenega.
Ljubljanska občina načrtuje podražitev parkirnine v središču mesta za 10 centov na uro, za enak znesek želijo zvišati tudi ceno enkratne avtobusne vozovnice. Občina in vodstvo LPP-ja to utemeljujeta s podatkom, da so cene javnega potniškega prometa nespremenjene že od leta 2012, hkrati pa skušata ukrep omiliti z vpeljavo letne karte. Vseeno ne moremo mimo dejstva, da Ljubljana draži javni potniški promet v času, ko vse več evropskih mest ponuja brezplačnega.
Novomeška policija je pred kratkim prijela Posavca, ki naj bi žrtve ogoljufal za najmanj 70 tisoč evrov. Med drugim naj bi jim obljubljal osebne avtomobile po znatno nižji ceni od tržne.
Na svetu danes živi 7,7 milijard ljudi, do leta 2050 bo ta številka narasla na 10 milijard. Kako prehraniti tako veliko število ljudi, obenem pa ohraniti planet? Skupina 37 znanstvenikov iz vsega sveta je pred dnevi predstavila dieto za planet - načrt prehranjevanja, s katerim bi se izognili milijonom smrti in katastrofalnim posledicam za Zemljo.
O poročilu Lancetove komisije smo se pogovarjali z enim od avtorjev študije, profesorjem Timom Langom z Univerze v Londonu. Poglejmo, kaj nam je povedal.
V iskanju bližnjic do vitkega telesa se marsikdo odloči tudi za katero od "čudežnih" diet, ki obljubljajo rezultate čez noč. Žal se pogosto izkaže, da te diete temeljijo na teorijah, ki nimajo znanstvene podlage in so zdravju celo škodljive.
Poglejmo še, kako se danes prehranjujemo Slovenci in Slovenke. Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pokazala, da se v povprečju vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije prehranjuje nezdravo.
Marsikdo med nami na družbenih omrežjih objavi skorajda vsako podrobnost svojega življenja ali pa življenja svojih otrok. Študije kažejo, da 63 odstotkov mamic uporablja facebook, kar 97 odstotkov teh uporabnic pa objavlja slike svojih otrok. Pa je to res pametno? Ali trenutno veselje do deljenja intimnega trenutka pretehta nad pastmi, v katere lahko privede takšno početje?
Poleg staršev, ki objavljajo fotografije svojih otrok zgolj zato, ker so ljubki in jih želijo deliti z drugimi, pa obstajajo tudi taki, ki s tem gradijo svojo medijsko podobo, nekateri s pomočjo teh orodij tudi dobro zaslužijo.
Še več časa kot odrasli na spletu preživijo mladostniki. Lani je bila v Veliki Britaniji objavljena obširna raziskava, ki med drugim razkriva, da se je meja uporabe družbenih omrežij spustila na starost vstopa v osnovno šolo. Raziskovalci opozarjajo tudi, da so zaradi družbenih omrežij otroci bolj občutljivi in ranljivi ob vstopu v puberteto in da vedno več mladostnikov kaže znake odvisnosti od teh tehnologij. Svet se okoli lajkov in komentarjev vrti tudi med slovenskimi najstniki.
Leta 2013 je država oblikovanje cen komunalnih storitev prepustila občinam. Od takrat so se zneski na položnicah marsikje dvignili. Tudi v Domžalah, kjer nekatere občane jezi predvsem to, da za komunalne storitve na leto odštejejo skoraj 400 evrov več kot prebivalci Ljubljane.
Agonija posojilojemalcev v švicarskih frankih se vleče že od januarja 2015, ko se je frank čez noč močno podražil, posledično so se podražila posojila v švicarskih frankih. Nekatere države so težave posojilojemalcev rešile sistemsko z zakoni, Slovenija se je do zdaj tega otepala. Bo po zadnji sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strassbourgu kaj drugače?
Neveljaven email naslov
