Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sredi oktobra so v veljavo stopila spremenjena pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pacienti smo z njimi dobili nekatere nove in nekaj posodobljenih pravic iz naslova obveznega zavarovanja.
Kljub temu, da vsak četrti Slovenec nima izbranega zobozdravnika v javnem zdravstvu, največ duhov burijo nove ali morda bolje rečeno posodobljene pravice v zobozdravstvu. Nekateri zobozdravniki so prepričani, da se bodo zaradi novosti še povečale čakalne vrste, posledice pa bodo čutile predvsem najranljivejše skupine brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Približno četrtina Slovencev nima zobozdravnika v javnem zdravstvu. Zakaj ne, za katere storitve doplačujejo in katere bi po njihovem mnenju moralo kriti zdravstveno zavarovanje, smo povprašali mimoidoče. Mnenja so različna.
Ste se kdaj vprašali, kateri čips je bolj škodljiv, zelenjavni ali krompirjev? To vprašanje so si zastavili tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije in naredili primerjalno analizo sestavin obeh vrst čipsa. Ugotovitve vas utegnejo presenetiti.
Slovenci prižgemo na leto 16 milijonov nagrobnih sveč, od tega skoraj polovico 1. novembra. S svečami pa pridelamo kar 2300 ton odpadkov.
Slovenija se utaplja v morju odpadne embalaže. Ta se kopiči v centrih za ravnanje z odpadki, po zadnjih informacijah naj bi je bilo okoli 10 tisoč ton. Odpadke bi morale prevzeti in predelati družbe za predelavo odpadkov, a tega ne počno. Po njihovem mnenju, ki mu je pritrdilo tudi sodišče, so že pobrale količino, za katero je bila plačana embalažnina.
V Sloveniji je okoli 80 trgovin, v katerih lahko nekatere izdelke kupimo brez embalaže. Mi smo se na teren odpravili z družino, ki se res drži pravila nakupovanja brez brez embalaže. Takšno nakupovanje je celo za najbolj dosledne skoraj nemogoče, predvsem pa zahteva veliko časa in iznajdljivosti.
Ne le Slovenija, s plastiko je preplavljen ves svet. Plastika pa je tudi eden največjih onesnaževalcev morij. Samo v Tihem oceanu plava več kot 1800 milijard kosov ali 80 tisoč ton plastike, ta pa se razteza po površini, ki je velika kot sto Slovenij. Tihomorsko odlagališče so pred kratkim začeli čistiti s posebnim sistemom.
Povprečen Slovenec na leto pridela 133 kilogramov plastične embalaže. S premišljenimi odločitvami lahko to količino precej zmanjšamo. Ines Kočar in Rok Kužel sta se na lasrni koži prepričala, da se skrb za okolje začne se že pri načrtovanju in nakupovanju.
V zadnjih tednih se je na družbenih omrežjih pojavilo veliko jeznih zapisov ljudi, ki so najeli krovca iz Litije. Ostali so namreč brez opravljenega dela in tudi brez denarja. Krovec naj bi po njihovih navedbah delal na črno, polovico plačila zahteval vnaprej, delo pa dokončal le v redkih primerih.
Po Danski in Sloveniji ter nekaterih drugih državah, ki so omejile vsebnost škodljivih transmaščobnih kislin v živilih, temu vzoru sledi tudi Evropska komisija. Ta je pred nekaj dnevi predlagala omejitev v vseh državah Unije. Slovenski proizvajalci in trgovci imajo sicer do aprila prihodnje leto čas, da transmaščobe umaknejo iz svojih proizvodov. Kot razkriva sveža analiza vsebnosti tranmaščobnih kislin, ki jo prvič predstavljamo v Kodi, je pred njimi še veliko dela.
Evropska komisija je predstavila predlog za odpravo premikanja ure dvakrat letno, države članice pa naj bi same odločile, ali bodo uporabljale poletni ali zimski čas. Sodeč po anketi, ki so jo izvedli med Evropejci, je večina naklonjena ukinitvi premikanja urnih kazalcev. Ukinitev podpira tudi dobršen del strokovnjakov, ki pa resda pozivajo k resnemu premisleku o tem, ali naj se Slovenija in tudi druge države v okolici odločijo za stalni zimski ali poletni čas.
Neveljaven email naslov