Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uživali boste lahko v vrhunski interpretaciji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko šefa dirigenta En Shaa se predstavlja z vizualizacijo v studiu, z izvedbo baletne glasbe Špartak, ki je nastala pod skladateljskih peresom armenskega skladatelja Arama Hačaturjana.
V mariborski dvorani Union je po štirih letih premora potekalo 17. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor, ki v svetu slovi kot eno najzahtevnejših. Letos se ga je udeležilo osem pevskih zasedb s celega sveta, v finale pa se jih je uvrstilo pet, in sicer koncertni zbor Univerze v Portoriku Coralia, Komorni zbor Megaron iz Slovenije, moška vokalna zasedba Zero8 iz Švedske, Mešani pevski zbor Juventus Univerze v Latviji in Moški zbor Suhar iz Baskije – Španije. Veliko nagrado Gallus – Maribor si je prislužil švedski moški zbor Zero8 pod vodstvom Rasmusa Krigströma, ki je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope, napovedanega za september 2024 v bolgarskem letovišču Varni. Režija: Aljaž Bastič.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mešani pevski zbor z gostujočimi glasbeniki. Pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika so pripravili prvo izvedbo dela Magnificat, slovenskega skladatelja Tilna Slakana. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
An Orchestra Network for Europe (ONE) ali Evropska mreža orkestrov je bila ustanovljena leta 2004 na pobudo Pikardijskega orkestra s sedežem v Amiensu in deluje s pomočjo subvencij Evropske unije za Kulturne programe. Njene glavne naloge in cilji so spodbujanje medkulturnih dialogov, podpiranje mobilnosti glasbenikov, izmenjava umetniških del in znanja, ter odpiranje poti in možnosti sodelovanja mladim nadarjenim glasbenikom po Evropi. Slednja je bila letos posvečena mladim harmonikarjem, ki so se imeli priložnost predstaviti na mednarodnem tekmovanju. Finale tekmovanja, v katerega so se uvrstili štirje izbranci je potekalo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Med finalisti sta bila dva slovenska predstavnika, David Novak in Manca Dornik. Oba sta osvojila prvo nagrado.
Delavska godba Trbovlje je eno najdejavnejših in najbolj prepoznavnih umetniških društev v svojem kraju. S številnimi dosežki na državni in svetovni ravni je postala nepogrešljivi člen kulturne dejavnosti v Občini Trbovlje, kjer sodeluje na vseh glavnih prireditvah, hkrati pa se redno predstavlja tudi po vsej Sloveniji. Ob 120-letnici njenega delovanja bomo predvajali posnetek, nastal leta 1983. Delavska godba Trbovlje je takrat z glasbo Jožeta Privška, Bojana Adamiča, Danila Bučarja in Gvida Učakarja napolnila trboveljske ulice. Urednik oddaje Marjan Stare, režija Božo Vranešič.
Slovenska pianistka Irena Koblar in nemška sopranistka Katharina Hagopian nam predstavljata v slovenskem prostoru manj znane samospeve za glas in klavir nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa (1833-1897). Irena Koblar je diplomsko in magistrsko izobrazbo pridobila na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je študirala pri Alexei Lubimovu. Študij je nadaljevala v razredu Jerome Rosea na Mannes College of Music v New York-u, ZDA. Solistično in s komornimi ansambli je koncertirala v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Irskem, Hrvaškem, Poljskem, Češkem, Makedoniji, Belorusiji, Španiji, Švici, ZDA in drugje. Nemška sopranistka Katharina Hagopian je študirala pri Kai Wessel v Kölnu in pridobila diplome iz petja, splošne glasbene izobrazbe in vokalne pedagogije. Študij je nadaljevala pri Amy Burton na Mannes College The New School v New York-u, ki ga je leta 2009 končala z magistrsko diplomo. Od sezone 2011/12 je solistka operne in gledališke hiše v nemškemu Aachnu. Režiser Igor Zupe, urednik oddaje Daniel Celarec.
Hrvaški pianist Dejan Lazić je odraščal v Salzburgu, kjer se je tudi glasbeno izšolal na priznani akademiji Mozarteum. Odličnost, živahnost in edinstvenost v njegovem poetičnem in močno izrazno interpretiranem igranju mu je že takoj po študiju omogočilo koncertiranje na velikih odrih po vsem svetu. Svojo solistično kariero je tako uspešno začel na turnejah po Kitajski in Koreji, s solističnim nastopom v New Yorku ter z gostovanji pri mnogimi evropskih simfoničnih orkestrih. Na tokratnem koncert v Cankarjevem domu ga je gostil Simfonični orkester RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Dejan Lazić se je kot solist predstavil v enem najzahtevnejših in najobsežnejših klavirskih koncertov, Koncertu za klavir in orkester št. 2, Johannesa Brahmsa. Skladatelj je potreboval kar tri leta, da je napisal ta koncert, ki ga mnogi imenujejo kar »opus summum«, kar naj bi označevalo njegovo veličino v skladateljevem opusu in hkrati tudi vrhunec koncertantnega ustvarjanja za klavir v 19. stoletju. Skladba združuje lastnosti koncerta in simfonije, njena struktura je podrejena muzikalnemu izrazu in predstavlja tehnično zahtevno interpretacijo, ki je v velik izziv vsakemu pianistu.
Studijski posnetek Beethovnove Violinske sonate št. 5., op. 24 sta izvedla violinistka Vesna Velušček in pianist Klemen Golner. Popeljala sta nas skozi cikel štirih kontrastnih stavkov, od vedrega in pomladno obarvanega prvega stavka, zamišljenega, skoraj religioznega Adagia in hitrega, nevihtnega Scherza do zaključnega stavka, v katerem spet posije toplo pomladno sonce. Vizualna podoba je nastala v sodelovanju režiserja Aljaža Bastiča, scenografke Urške Dolinar in grafičnega oblikovalca Simona Luznarja. Režiser posnetka je Aljaž Bastič, urednica oddaje Danica Dolinar.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
V glasbenem spotu se bo predstavil eden najboljših domačih pihalnih orkestrov, Pihalni orkester Logatec. Orkester je prvič uradno nastopil leta 1913 kot tedanja Godba na pihala Logatec, kmalu pa je začel sodelovati na pomembnejših dogodkih v domačem kraju in zunaj njega. S trdim delom in z zglednim sodelovanjem z domačo glasbeno šolo se je orkester z leti kvalitetno in številčno krepil. Za svoje delo je Pihalni orkester Logatec na državnih tekmovanjih prejel številne zlate plakete in nagrade, med drugimi tudi zlati plaketi na mednarodnih tekmovanj v Ostravi na Češkem (1995, 2001). Z glasbeno vizualizacijo nas orkester popelje v mesto Logatec in njegovo okolico. Oddajo bogatijo slikoviti posnetki naravnih in kulturnih znamenitosti Logatca in njegove okolice. Orkester nas po z Notranjske pozdravil s popularnimi ljudskimi skladbami ter glasbo Slavka Avsenika, Dmitrija Šostakoviča in Vinka Štrucla. Scenarist in režiser Uroš Zavodnik, urednik oddaje Daniel Celarec.
Duo Lorenz-Šček v sestavi Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček-Lorenz (klavir) je začel delovati leta 1980. Z bogatim repertoarjem, ki sega od baročne do sodobne glasbe, je z velikimi uspehi nastopal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.
Vabljeni k spremljanju posnetka izvedbe kantate Hej partizan! Radovana Gobca, ki je zazvenela v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, in sicer v doživeti interpretaciji Partizanskega pevskega zbora z orkestrom, solistov Gaje Sorč in Marka Erzara ter dirigenta Iztoka Kocena. Doživeto izvedbo kantate ja posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Režiser Vojko Boštjančič.
Neveljaven email naslov
