Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Festival Jazz 'ma mlade že četrto leto združuje ljubitelje jazz glasbe, vina, kulinarike in umetnosti. V treh petkovih večerih organizatorji gostijo mednarodne in lokalne jazz zasedbe obetavnih mladih glasbenikov. Spremljajte posnetek koncerta skupine Wckd Nation, ki se predstavljajo kot headlinerji drugega večera, na že skoraj tradicionem festivalu na Židovskem trgu v Mariboru. Vabljeni k ogledu.
Vokalna skupina Plamen prihaja iz Kanade, sestavljajo pa jo dekleta slovenskega porekla. Zbor deluje že 25 let in ponosno neguje slovensko kulturo. Že od začetka jih vodi Marija Ahačič Pollak, gonilna sila kulturnega delovanja Slovencev v Kanadi in ustanoviteljica ter urednica radia Glas kanadskih Slovencev. Njihov repertoar je raznolik, pojejo vse od slovenskih in kanadskih ljudskih pesmi do duhovne glasbe in popularnih pesmi. 25. obletnico so proslavile s koncertno turnejo po Sloveniji, med drugim so nastopile v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Redaktorica Teja Turk, režiser Tomaž Švigelj
Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Prvi del predstavlja dediščino Slovanov in Keltov, drugi del Slovensko izročilo, tretji pa različne kulture, ki so v preteklosti bogatile našo slovansko in staroslovensko glasbeno dediščino.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom mladega in obetavnega dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča predstavil koncert klavirske glasbe. Poimenovali so ga »Noč klavirjev«, saj se je v enem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov in pet klavirskih koncertov. Pravi glasbeni maraton s prepoznavnimi klavirskimi deli velikih skladateljev: F. Liszta, C. Saint-Saënsa, S. Prokofjeva, A. Skrjabina in S. Rahmaninova. V tretji oddaji boste lahko slišali Prokofjeva Koncert za klavir in orkester v C-duru št. 3 v izvedbi pianista Ivana Ferčiča (1984). Ivan Ferčič je glasbeno pot začel na GŠ v Mariboru, kjer se je učil igranja na harmoniko in klavir. Oba inštrumenta je zaključil na srednji stopnji glasbenega šolanja, nato pa se je posvetil specialističnemu študiju klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. V času študija se je udeleževal mednarodnih klavirskih seminarjev, ter javno nastopal tako po Sloveniji, kot tudi na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji, Makedoniji, na Češkem in v Veliki Britaniji. V Pragi je leta 2009 zastopal državo Slovenijo na prvem mednarodnem tekmovanju pianistov iz vseh članic Evropske Unije v organizaciji klavirskih pedagogov EPTA. Na tekmovanju je prejel častno diplomo za izjemno interpretacijo Slik z razstave, Modesta Musorgskega.
Nenavadna zasedba štirih pozavnistov (švicarski glasbenik Armin Bachmann, Wassil Christov iz Bolgarije, György Gyivicsan iz Madžarske, ter vodja kvarteta, slovenski glasbenik Branimir Slokar) letos praznuje že 40. obletnico delovanja. V dolgem obdobju intenzivne koncertne dejavnosti po vsem svetu so ustvarili širok repertoar, ki sega od zgodnje baročne glasbe do sodobnih del. Njihove izvedbe navdušujejo s homogenim zvokom, virtuoznostjo, izvirnostjo in humorjem. Ugled in prepoznavnost so pridobivali tudi z navdušujočimi mednarodnimi koncertnimi nastopi, bogato CD produkcijo, ter radijskimi in televizijskimi sodelovanji. Tokrat so se predstavili v preddverju ljubljanskih Križank ob odprtju Akademije Branimir Slokar, ki v poletnih mesecih v Ljubljano privabi številne mlade glasbenike iz vsega sveta.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom mladega in obetavnega dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča predstavil koncert klavirske glasbe. Poimenovali so ga »Noč klavirjev«, saj se je v enem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov in pet klavirskih koncertov. Pravi glasbeni maraton s prepoznavnimi klavirskimi deli velikih skladateljev: F. Liszta, C. Saint-Saënsa, S. Prokofjeva, A. Skrjabina in S. Rahmaninova. V četrti oddaji boste lahko slišali Skrjabinov Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 v izvedbi pianistke Ane Šinkovec (1983). Ana Šinkovec je že pri dvajsetih letih zaključila študij klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se odločila za nadaljevanje pianistične poti v tujini. Izobraževanje je nadaljevala na podiplomskih študijih v Bruslju, nato v Bergamu in še specializacijo v Parizu. Ves ta čas se je aktivno udeleževala tudi seminarjev pri priznanih koncertnih pianistih in klavirskih pedagogih po vsem svetu, hkrati pa je uspela zaključiti tudi študij prevajalstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Posebno pozornost v svojem glasbenem izboru je nekaj časa posvečala predvsem delom skladateljev F. Chopina in S. Rahmaninova, s katerima se je aktivneje ukvarjala. Kasneje je specialistično raziskovanje širila in tako se je med drugimi lotila tudi del A. Skrjabina. Udeležila se je tekmovanja posvečenega skladatelju in pol leta namenila raziskovanju njegovih del, od začetnega repertoarja do poznih skladb. Koncert za klavir in orkester v fis-molu predstavlja eno od skladateljevih začetnih del, ki ga je napisal še pod močnim vplivom F. Chopina.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je letos praznovala 50. obletnico delovanja pod sloganom »Praznujemo preteklost, izboljšujemo prihodnost«. Pod njenim okriljem že od leta 1999 dalje poteka tradicionalna revija pevskih zborov, ki želi širši javnosti predstaviti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov, ter njihov prispevek k uresničevanju družbenega razvoja.Tako so se z glasbenim programom že enaindvajsetič predstavili pevski zbori, ki delujejo v okviru društev invalidov ZDIS iz celotne Slovenije.
Klarinetist Mate Bekavac, ki je vsebinsko zasnoval program koncerta, je zapisal, da je »koncert netipičen glasbeno-literarni dogodek in njegov poklon flavti in flavtistki Ireni Grafenauer, ki nas s svojim poslanstvom, služenjem z ljubeznijo ter s povezanostjo med višjim in zemeljskim svetom bogati že več kot pol stoletja.« Irena Grafenauer je zaigrala s prijatelji: s klarinetistom Matetom Bekavcem in z drugimi mednarodno uveljavljenimi glasbeniki. S pestrim programom so »popotovali skozi prostor in čas, s flavto, dihom in izdihom v glavni vlogi«. Tokrat bomo uživali v glasbi W. A. Mozarta, C. Debussyja, G. Bizeta, J. S. Bacha, A. Louriéja, O. Messiaena in G. I. Dinicuja. Urednica Danica Dolinar, režiser Jan Zakonjšek.
Spremljali boste lahko zanimiv glasbeni sprehod po slovenskih pokrajinah, Slovenska suita za simfonični orkester Alda Kumarja združuje ljudske napeve različnih slovenskih pokrajin. Skladatelj Aldo Kumar (r. 1954) je za svoje delo prejel številne nagrade. Simfonični orkester RTV Slovenija vodi Simon Krečič.
Spremljali boste posnetek koncerta Orkestra Slovenske filharmonije, na katerem bo po večletnem premoru kot dirigent nastopil Marko Letonja. Letonja, nekdanji umetniški vodja in dirigent tega orkestra, velja za enega najvidnejših slovenskih dirigentov. Redno gostuje na odrih prestižnih glasbenih ustanov, kot so milanska Scala, Deutsche Oper Berlin, Opera du Rhin Strasbourg in Teatro Sao Carlos v Lizboni. Trenutno deluje kot šef dirigent Strasbourške filharmonije, umetniški direktor Tasmanskega simfoničnega orkestra ter dirigent in umetniški vodja filharmonije v Bremnu. Pod njegovo taktirko Orkester Slovenske filharmonije predstavlja glasbo Richarda Straussa (Tako je govoril Zaratustra) in Györgyja Ligetija (Atmosfere).
Videli in slišali boste nekaj največjih slovenskih glasbenih uspešnic, ki smo jih posneli v dvorani Tabor v Mariboru.
Koncertni večer predstavlja dve izpovedni stvaritvi slovenskega skladatelja Alojza Ajdiča. Koncert za klavir in orkester je nastal kot posledica srečanja z ameriškim pianistom Derekom Hanom.Vanj je vpletel nekaj elementov ameriške popularne glasbe tistega časa. Simfonija št. 2, imenovano »Okno duše«, pa je posvečena skladateljevi materi, »je daritev, je spomenik za vso njeno ljubezen, spodbudo in pomoč pri ustvarjanju.«. Zanjo je Ajdič leta 1994 prejel Župančičevo nagrado.
Neveljaven email naslov
