Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prifarski muzikanti so v Cankarjevem domu v Ljubljani marca 2022 pripravili že 14. veliki gala koncert z gosti – ženskim zborom Carmen Manet iz Kranja in 5-člansko skupino IL Divji s Štajerske. Koncert je vodil Boštjan Romih, za presenečenje pa je poskrbela Folklorna skupina Dragatuš s pesmijo in špalirjem, ki ga je naredila za sveže poročenega bračista Prifarcev Dejana Šuštarja in njegovo Nino. Tokrat je bil koncert glasbeno popolnoma slovensko obarvan – s slovensko narodno in ljudsko pesmijo, popevkami in zimzelenimi melodijami. Tudi takimi, ki jih je njihovo zvesto občinstvo dobro poznalo in se jim je pri petju tudi pridružilo. Za instrumentalno podporo so poskrbeli zdaj že vsem dobro poznani prifarski instrumenti, kot so tamburica, brač in bugarija. Prifarci so na slovenskih glasbenih odrih že 34 let in tudi na tokratnih dveh razprodanih koncertih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma niso razočarali.
Iztok Mlakar je pri Založbi ZKP RTV Slovenija pred dobrimi 30 leti izdal prvenec, legendarno kaseto Štorije in baldorije in poslej tudi ostale avtorske albume. Ob 50. obletnici ZKP RTV Slovenija je legendarni Mlakarjev album izšel z restavriranimi posnetki in arhivsko dokumentacijo na vinilni plošči z oštevilčeno naklado. Izdajo vinilke Štorije in baldorije ob dvojnem jubileju so založba, Ježkov nagrajenec Iztok Mlakar in Val 202 pospremili in s posebnim koncertom. Mlakar v pesmih poje o večnih temah kot so ljubezen, minevanje in smrt, pa tudi o življenjskih radostih (vino, dobra domača hrana) in boju malega človeka za pravičnost, v besedilih pa prepoznamo tudi številne elemente socialistične družbene ureditve poznih osemdesetih let nekdanje Jugoslavije, ki so predstavljeni na humoren, a pronicljiv način. Večina pesmi je zapeta v primorskem, natančneje goriškem narečju, nekatere pa tudi v cerkljanskem (“Pubi, usidma se”, “Var’se, čeča”, “Očenaš”, “Ajnglc”). Narečna besedila dajejo njegovim pesmim poseben čar, kljub narečju pa se v Iztokovih pesmih zrcali splošen slovenski narodni značaj.
Dragi sopotniki, svet na drugi strani okna deluje nespremenjen, kljub temu pa je naša realnost obrnjena na glavo. Objemi in poljubi so se prelevili v ekstremen šport. Stisku roke grozi izumrtje. Izogibanje starejšim v širokem loku je po novem znak naklonjenosti. Še nekaj mesecev nazaj so nas politiki prepričevali, da 'alternative ni'. Danes pa ponavljajo, da 'nič več ne bo tako, kot je bilo' in sprejemajo drastične ukrepe. In kar je še bolj čudno: tisti, ki smo želeli mirnejši, prijaznejši svet, se danes spopadamo z nepričakovano abstinenčno krizo, s presenetljivim hlepenjem po vrnitvi v svet, ki smo ga želeli pustiti za seboj. V zraku, ki ga dihamo, je novoodkrita svežina in globina, zvezde pa sijejo z močnejšim leskom. Celo stari komadi zvenijo drugače - novi pomeni vznikajo med vrsticami besedil, glasba pa brenka po drugih emocionalnih strunah. Pridružite se proslavi ob turbulentni splavitvi novega sveta. Nazdravili bomo potencialu in se spomnili nevarnosti tega izjemnega trenutka. Slednji je istočasno inspirativen in strašljiv, saj nazorno kaže, da je v resnici čisto vse mogoče.
Na odru Kina Šiška so se aprila 2014 s koncertom poklonili Tomažu Pengovu. Hommage Pengov, o preminulemu kantavtorju, ki je v svoji več kot tridesetletni karieri posnel več albumov in se dokazal kot izvrsten kitarist in pisec besedil. Pisal je glasbo za nekatere slovenske filme, sodeloval z zasedbama Salamander in Mladi levi, v letu 1997 pa je za svoje ustvarjanje prejel Ježkovo nagrado. Glasbeno pot je začel s preigravanjem pesmi Boba Dylana v poznih šestdesetih letih, 1973 pa izdal prvo ploščo Odpotovanja. Albumu so sledili še Pripovedi, Rimske ceste, Biti tu, Koncert ter Drevo in zvezda. Njegove pesmi bodo ponovno zazvenele v izvedbah Bogdane Herman, Jerka Novaka, Lada Jakše, Jerka Novaka, Boruta Činča, Bojane Drobež, Igorja Leonardija, Polone Kasal in Polone Janežič, Boštjana Narata, Severe, Vlada Kreslina in drugih.
Zmagovalec letošnjega projekta Frišno, Emkej, ki velja za enega najbolj izkušenih in najvidnejših predstavnikov žanra, v zadnjem času spet nagovarja široko domače občinstvo. V družbenih viharjih, ki jih živimo, je jasno, da rap še zdaleč ni rekel zadnje besede. Glasbenik bo pripravil enourni program in z okrepljenimi Muzičari nastopil povsem akustično v Sodnem stolpu v Mariboru. Ob že znanih bo predstavil tudi najnovejše skladbe.
Koncert Dan 202 z zasedbo Dan D in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod vodstvom maestra Davida deVilliersa pred desetimi leti je postregel s kakovostno »crossover« glasbo, polno presenečenj. Projekt je združil svetove rocka in popa ter klasične glasbe v samosvojo, posebno in enkratno glasbeno doživetje. Na odru Križank so se novomeškim rokerjem pridružili Ditka Haberl, Polona Kasal, Severa in Gal Gjurin, Tomi Meglič, Borut Marolt in Grant Austin.
“Sem kar sem, ste kar ste. Da ste mi živi in zdravi, aleluja!” je odmevalo v polni Areni Stožice. Magnifico, ki je v treh dekadah močno zaznamoval slovensko kulturo, je že tradicionalno, tudi na božični večer leta 2018 napolnil Areno Stožice v Ljubljani. Na koncertu so v dobrih dveh urah zazvenele uspešnice kot so Silvija, Magnifico je peder, Hir Aj Kam, Hir Aj Go, Avanti Popolo, Pastirče mlado, Tivoli, Cici Mici in druge. Charlatan in romantik. Idealist in voajer, predvsem pa glasbenik, ki se od leta 1993 ni ustavil. S svojimi uspešnicami piše zgodovino slovenske glasbene scene. V svoji karieri je izdal osem avtorskih plošč in tri filmske albume, imel preko 1000 koncertov doma in po svetu.
Legendarni slovenski glasbenik Čarli Novak je nastopil na koncertu v Mokronogu s svojim ansamblom, ki ga sestavljajo: Čarli Karel Novak (bas kitara), Miro Božič (orglice), Sergej Ranđelović Runjoe (bobni), Miha Meglič (kitara) in Andraž Mazi (kitara, pedal stil). Koncert je potekal v okviru 17. mednarodnega festivala ustnih harmonik Ah, te orglice. Na koncertu Čarlija Novaka in Čarlijevih angelov so zvenele zimzelene slovenske popevke v zanimivih priredbah ansambla.
Naj muzika igra je niz glasbenih oddaj, ki je nastal v uredništvu Razvedrilnega programa TVSLO, v uredništvu Diane Štraus-Svetlik, voditeljice Ane Tačar-Pirkovič, dirigenta Patrika Grebla in Big Banda RTVSLO. Oddaje je režiral Nikolaj Vodošek.
Že 14 zapored v Cankarjevem domu. Z gosti Modrijani, Maroltovkami, Dado Kladenik, Tonijem Sotoškom z družino in harmonikarji in AFS France Marolt. Koncert v dveh delih, ki ga je vodila Lara Jankovič. Bogat z ljudsko pesmijo, slovenskimi popevkami in plesom.
Infra in Ultra, dvojna zgodba, dva albuma, dvajset unikatov, izjemno darilo ob dvajsetletnici delovanja skupine Siddharta. Peterica je oba album posnela leta 2015 v lastnem studiu, Studiu 13 v Ljubljani. Za dvajset let delovanja 20 novih pesmi, kot je Siddharta obljubila svojim fanom. »20 let, Infra, Ultra in najlepši spomini. Obeta se intimno ropotanje«.
S koncertom v ljubljanski Operi je Aleksander Mežek obeležil svojih 70 let in dobrega pol stoletja delovanja na slovenski in tuji glasbeni sceni. Mnoge njegove skladbe so v tem času že ponarodele, pustile pečat. Je eden izmed avtorjev, ki so npr. z Sivo potjo in Julijo zaznamovali slovenski glasbeni prostor. Prav na 70. rojstni dan so se mu na koncertu »Tečem skozi čas« na odru pridružili: Camerata Carniola, godalni orkester Marka Hribernika in glasbeniki: Boštjan Gombač, Janez Dovč, Vid Ušeničnik, Lij Pušnik, Tine Luštek in Blaž Podobnik. V goste pa je povabil še Christino Harrison, Iana Brucea in Peta Clarka.
Neveljaven email naslov
