Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom je danes priljubljen izletniški cilj in izjemen umetnostni spomenik, saj je eden najlepših in najbolje ohranjenih srednjeveških ambientov pri nas. Ob arhitekturi so pomembne zlasti poznogotske freske z zgodnjerenesančnimi slogovnimi elementi ter baročni oltarji. Vrh je povezan z zgodovino mesta Kamnik, s sv. Primožem pa sta povezana tudi umetnostna zgodovinarja, domačina iz neposredne kamniške soseščine, France Stele in Emilijan Cevc. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar
Dokumentarna serija Kulturni vrhovi predstavlja dediščino, povezano s slovenskimi višinskimi točkami, ki niso samo geografski vrhovi, temveč predstavljajo tudi vrhove zgodovine, kulture in umetnosti. Cerkve, zgrajene na hribih, so bile nekoč znamenite božje poti, danes pa so predvsem priljubljene izletniške točke. Avtor in voditelj serije Andrej Doblehar bo predstavil Veselo in Žalostno goro v Mirnski dolini, Sv. Trojico nad Vrhniko, Grad nad Slovenj Gradcem in Žeželj nad Vinico. Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini Slikovita Mirnska dolina je bila znana po gradovih in cerkvah. Na začetku in na koncu doline so postavili božjepotni cerkvi, ki sta zaznamovali dolenjsko zgodovino. Njuni imeni pričata o močni čustveni angažiranosti romarjev in različnih pobožnostih, ki so se razvile pred stoletji, nekatere so še danes žive. Žalostno goro je v času bivanja na Dolenjskem v času pred drugo svetovno vojno obiskal in opisal tudi Prežihov Voranc.
Gospa Sveta je izjemen kulturni spomenik na avstrijskem Koroškem, ki je povezan tudi s slovenskim narodom in našo zgodovino. To je najstarejša slovenska božja pot in v času pokristjanjevanja v 8. stoletju tudi sedež prve škofije. V oddaji bomo predstavili umetnostne zaklade cerkve pri Gospe Sveti, odkrivali bomo zgodnjo zgodovino Slovencev, ki se je odvijala na Gosposvetskem polju, in obiskali tudi druge pomembne simbolne kraje, kot sta Krnski grad in vojvodski prestol.
Kostanjevica nad Novo Gorico je božja pot s samostanom, ki je vedno bila del mejnega prostora med Italijo in Slovenijo. To je zaznamovalo zgodovino tega kulturnega vrha, ki je doživljal boljše in slabše čase, tudi razdejanje v prvi svetovni vojni. Za Kostanjevico že dve stoletji skrbijo patri frančiškani, v grobnici so pokopani francoski kralji Burboni, po katerih je dobila ime sorta vrtnic. Na Kostanjevici pa je deloval tudi slavist in jezikoslovec p. Stanislav Škrabec. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar
V dokumentarni seriji Kulturni vrhovi je televizijska ekipa v sedmih letih obiskala in gledalcem predstavila trideset pomembnih kulturnih spomenikov na Slovenskem in v zamejstvu. Cerkve, ki so jih naši predniki zgradili na odmaknjenih vzpetinah, so bile nekdaj znane božje poti, danes pa so zlasti cilj pohodnikov in kulturnih turistov. Zato so na teh simbolnih točkah ustvarjalci želeli povezati preteklost in tradicijo ter sedanjost in sodoben utrip. V zaključni oddaji bo avtor in voditelj Andrej Doblehar predstavil, kako je serija nastajala ter povzel zgodbe romarskih cerkva in razvoj slovenske likovne umetnosti skozi stoletja. Pri realizaciji zaključne oddaje so sodelovali režiserji Aleš Žemlja, Ita Obersnu in Boštjan Vrhovec.
Sv. Valentin sodi med znanilce pomladi in ima »ključ od korenin«, danes pa je predvsem praznik zaljubljencev, ki se je oblikoval po tujih vzorih. Temu svetniku so na Slovenskem posvetili več cerkva, najbolj znana pa je cerkev na Limbarski gori nad Moravčami. V oddaji se bomo povzpeli na goro in predstavili lokalne šege in navade ter veliko cerkev, ki priča o nekdanjem ugledu božje poti in je dolgo veljala za najboljše delo domačega baročnega arhitekta Gregorja Mačka.
Prav trojka duhovnost-umetnost-rekreacija najbolje opiše ključne vidike geografskih vrhov, ki so hkrati tudi vrhovi naše zgodovine in kulturne dediščine, s tem pa tudi bistvo dokumentarne serije v njeni večplastnosti. Spoznavanje naše kulturne preteklosti je glavni motiv in rdeča nit serije Kulturni vrhovi, ki je sicer skrbno študijsko zastavljena, vendar ni predstavljena na akademski način, ampak kot kulturno popotovanje voditelja in scenarista Andreja Dobleharja, ki je hkrati tudi protagonist serije. V njej namreč predstavi lastne interpretacije vrhov in osebne spomine, s tem pa pritegne in angažira gledalca, da se mu pridruži na fizični in duhovni poti ter se simbolno pridruži vsem nekdanjim romarjem in današnjim rekreativcem.
Kaj druži procesije kurentov in procesije romarjev, ki se odvijajo v okolici Ptuja? Oboje je na svojih platnih upodobil slikar France Mihelič, ki je med vojnama deloval v teh krajih. Še danes hodijo mnogi romarji in občudovalci umetnosti na osrednjo štajersko božjo pot na Ptujsko Goro in stopajo pod plašč Marije Zavetnice. Oddaja bo predstavila delo patrov minoritov, romarski shod na veliki šmaren in cerkev, ki je naša najpomembnejša gotska arhitektura, postavili pa so jo štajerski plemiči v zgodnjem 15. stoletju.
Neveljaven email naslov
