Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neizrabljene, degradirane površine v mestnih središčih. Osamljenje, propadajoče stavbe. Vsa mesta se srečujejo z njimi. Zato je danes ideja o trajnostnem urbanem razvoju, ki pravzaprav ne pomeni nič drugega kot ponovna uporaba nečesa, aktualna morda bolj kot kadarkoli.
Ljudje smo socialna bitja. Če dobro pomislimo, je celo naše dobro počutje odvisno od drugih ljudi. Pa vendar živimo v času, ko družbeni sistem zahteva, da skrbimo samo za svoj interes in nenehno tekmujemo z drugimi. Individualizem ne pomeni več, da smo vsi enaki, ampak da delujemo, ne da bi upoštevali druge in skupnost.
Izogniti se delu in ga prenesti na drugo osebo ali stroj je koncept, ki nam je, vsaj večini, blizu in razumljiv. Kaj pa, če obstajajo ljudje, ki ne skušajo zbežati pred delom, ampak pred užitkom? Gre za kulturni pojav, ki na prvi pogled ni najočitnejši, je pa kljub temu precej razširjen. V 90-ih letih prejšnjega stoletja ga je opazoval avstrijski filozof Robert Pfaller in ga poimenoval interpasivnost. Osnovna zamisel intepasivnosti je, da drugi lahko ne samo delujejo, ampak tudi uživajo namesto mene. Da se lahko nekdo ali nekaj namesto mene smeje, joče, čuti.
Izogniti se delu in ga prenesti na drugo osebo ali stroj je koncept, ki nam je, vsaj večini, blizu in razumljiv. Kaj pa, če obstajajo ljudje, ki ne skušajo zbežati pred delom, ampak pred užitkom? Gre za kulturni pojav, ki na prvi pogled ni najočitnejši, je pa kljub temu precej razširjen. V 90-ih letih prejšnjega stoletja ga je opazoval avstrijski filozof Robert Pfaller in ga poimenoval interpasivnost. Osnovna zamisel intepasivnosti je, da drugi lahko ne samo delujejo, ampak tudi uživajo namesto mene. Da se lahko nekdo ali nekaj namesto mene smeje, joče, čuti.
Ideja o odprtem znanju izhaja iz računalniškega sveta, saj so bili programerji prvi, ki so začeli prosto deliti znanje. Poleg prosto dostopne programske opreme so gradniki odprtega znanja tudi odprti podatki, splošne informacije in znanstvene vsebine, ki so proste za uporabo in proste pravnih, družbenih in tudi tehnoloških omejitev. Več o odprtem znanju in avtorskih licencah, ki odprto znanje omogočajo, pa v oddaji Na kratko.
Brez inovativnosti ne bi bilo inovacij, brez inovacij pa ne družbenega napredka. A kaj, ko so naši možgani leni in sami po sebi niti malo »inovativni«. Kako jih pripraviti do tega, da bodo bolj inovativni, in zakaj so socialne inovacije prav tako pomembne kot tehnološke? O inovativnosti, človeku in tehnologiji bomo zato na kratko spregovorili v oddaji Na kratko!
Ideja o odprtem znanju izhaja iz računalniškega sveta, saj so bili programerji prvi, ki so začeli prosto deliti znanje. Poleg prosto dostopne programske opreme so gradniki odprtega znanja tudi odprti podatki, splošne informacije in znanstvene vsebine, ki so proste za uporabo in proste pravnih, družbenih in tudi tehnoloških omejitev. Več o odprtem znanju in avtorskih licencah, ki odprto znanje omogočajo, pa v oddaji Na kratko.
Kohezija je sila, ki privlači molekule iste snovi. V računalništvu pomeni mero za skladnost stavkov izvorne kode. Kohezija je tudi slovnična kategorija in ne nazadnje naslov albuma avstralske glasbene skupine. Najpogosteje pa besedo slišimo za opis področij evropske politike.
Vprašanje svobodne volje je eno tistih, ki človeka vznemirjajo že od nekdaj: ali nas od drugih živih bitij res razlikuje to, da imamo svobodno izbiro, ali je vse določeno že vnaprej in je svobodna volja zgolj iluzija? Da bi našli odgovore na ta vprašanja, se bomo v oddaji Na kratko na kratko sprehodili skozi različne argumente filozofije, kognitivne znanosti, medicine in prava.
Kaj je opolnomočenje? Če upoštevamo angleški izvirnik empowerment, bi bil morda ustreznejši izraz večanje ali krepitev moči oziroma večanje vpliva posameznika ali skupine glede na druge posameznike ali skupine. Koncept opolnomočenja ima mnogo pomenov in opredelitev, uporabljamo ga v različnih disciplinah in različnih konceptih. Ker se definicije med sabo močno razlikujejo in so lahko tudi precej obsežne, se v oddaji osredotočamo na tri konkretne primere: opolnomočenje žensk, opolnomočenje zaposlenih in opolnomočenje bolnikov. Pri razumevanju koncepta opolnomočenja nam bodo pomagali sociologinji dr. Srna Mandić in dr. Živa Humer, psiholog dr. Boštjan Bajec in kulturni antropolog Denis Oprešnik.
Beseda konvencija se je v slovenskem jeziku uveljavila predvsem na pravnem področju, kjer pomeni dogovor dveh ali več strani, ki bo veljal zgolj za vpletene – v tem pogledu se razlikuje od zakona, ki je zavezujoč za širšo populacijo. Vendar konvencija ni zgolj to. Konvencija je pravzaprav vsak, tudi nenapisan družbeni dogovor. Ena največjih konvencij je tako denimo že sam jezik, ki ga govorimo.
Beseda konvencija se je v slovenskem jeziku uveljavila predvsem na pravnem področju, kjer pomeni dogovor dveh ali več strani, ki bo veljal zgolj za vpletene – v tem pogledu se razlikuje od zakona, ki je zavezujoč za širšo populacijo. Vendar konvencija ni zgolj to. Konvencija je pravzaprav vsak, tudi nenapisan družbeni dogovor. Ena največjih konvencij je tako denimo že sam jezik, ki ga govorimo.
Neveljaven email naslov
