Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekipa oddaje Na lepše vam tokrat predstavlja produkt gozda, ki velja za enega najbolj iskrenih simbolov slovenstva. Skoraj vsak četrti Slovenec ima v lasti gozd in Slovenija se s svojo 60% poraščenostjo z gozdom uvršča med štiri najbolj gozdnate države v Evropi - takoj za Švedsko, Finsko in Estonijo. Zadnja leta se skozi turizem rojevajo novi tematski pohodi in gozdne učne poti. Ena bolj atraktivnih je Orlova pot v Kočevski Reki, ki usmerja obiskovalce, hkrati pa v zaščitenem rezervatu Reškega jezera ozavešča o pomenu varovanja plenilcev, kot je orel belorepec. Slednji velja zaradi dva in pol metrskega premera kril, za našo največjo ujedo in našega največjega letalca med ptiči. Gozd je sicer glavna (in več kot odlična) zgodba destinacije Kočevsko, ki velja za najbolj gozdnato pokrajino na Slovenskem, saj gozdovi tu pokrivajo v skoraj 90 % vseh površin. Tu se nahajajo v svetu redki pragozdni ostanki - teh je v Sloveniji 12, in kar polovico njih se nahaja ravno na Kočevskem. Najbolj prepoznavna sta pragozdova Rajhenavski Rog in Krokar, ki je skupaj z gozdnim rezervatom Snežnik –Ždroclje vpisan na Unescov seznam svetovne naravne dediščine. V oddaji pa izpostavljamo tudi pomen turističnih vodnikov. Slednjim namreč v času korona virusa, ki hromi vse turistične tokove, grozi popoln izpad dohodka zaradi odpovedi rezervacij za celotno prihajajočo sezono. Turistični vodniki v turizmu predstavljajo še posebej ranljivo skupino, saj jih večina dela kot samostojni podjetniki. Med drugim je naša ekipa obiskala tudi interpretativne vodnike v Beli krajini.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje. Hodili smo po sveže odprti poti prvih raziskovalcev Škocjanskih jam, ki je bila še do nedavnega dostopna le izkušenim jamarjem, letos pa predstavlja novo turistično atrakcijo. Steza, ki je s celotnim kompleksom vpisana na UNESCO-v seznam svetovne dediščine, teče približno dvajset metrov nad kanjonom reke Reke. Pot zgrajena konec 19. stoletja je bila lani tudi prvič v večini obnovljena in tako omogoča dostop vse do Martelove dvorane, ki predstavlja največjo podzemno dvorano z vodnim tokom v Evropi. Obisk Hankejevega kanala je drugačen način doživljanja podzemnega kanjona Reke, predvsem pa pristno srečanje s pionirskimi raziskavami kraškega podzemlja. Hoja po več kot 120 let stari stezi, ki je na edinstven način vpeta v prepadne stene tega vodnega kanala, pa predstavlja zgodovinsko dediščino brez prave primerjave v svetovnem merilu. Obiskali smo tudi Jezersko, kjer je leto dni po odprtju Vile Planinka svoja vrata odprla tudi hotelska restavracija, kot dolgo pričakovan odgovor na veliko povpraševanje po kakovostni gastronomiji z lastno zgodbo. Jezersko je del mednarodne mreže Gorniških vasi, v katero so vključeni alpski kraji, ki svoj turizem razvijajo brez velike turistične infrastrukture in z izrazito trajnostnim pristopom. Za konec pa še zgodba o vpetosti invalidov v turistično ponudbo. Naša ekipa je obiskala Knežje mesto in v praksi preverila infrastrukturo ter ponudbo za gibalno omejene ter za goste s posebnimi potrebami.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje. Obiskali smo Rogaško Slatino, ki se končno vse bolj povezuje tudi s svojim podeželjem, Steklarno Rogaška in pa muzejem ljudskega umetnika Nanija Poljanca. Turistični delavci pa velike obete polagajo na prihodnjo izgradnjo Vonarskega jezera na reki Sotli, ki bi s kolesarsko potjo Rogaško Slatino povezalo tudi s sosednjim Podčetrtkom. Kako – če sploh – z dodatnimi programi reševati zelene zime slovenskih smučišč in kaj bo s prenovo žičnic? V oddaji pa gostimo tudi letošnjega prešernovega nagrajenca fotografa Stojana Kerblerja, ki je na svoj način povezan s Halozami in tamkajšnjimi ljudi. Naša ekipa pa je na dolgo zapostavljenem ptujskem podeželju preverila, kako v praksi uspeva projekt Kulinarične Haloze.
Mednarodni turizem eksponentno raste in prekaša vse napovedi. Samo lani so na globalni ravni zabeležili kar 1,4 milijarde turističnih prihodov, kar je preseglo celo dolgoročne napovedi Svetovne turistične organizacije, ki je takšno rast napovedala šele za leto 2020. Svetovni izziv postaja, kako uravnavati število obiskovalcev, kako razpršiti in preusmeriti turistične tokove iz ikoničnih turističnih središč na obrobje, v zelo lokalne zgodbe in manj promovirane destinacije, ki pa imajo še vedno avtentično ponudbo. Še posebej glede na dejstvo, da so priljubljene in preko instagrama najbolje ocenjene točke sveta postale žrtve lastnega uspeha. Množični turizem za seboj pušča odtujene lokalne prebivalce, preobremenjeno infrastrukturo, načeto naravo, kulturno dediščino in na koncu tudi degradirano izkušnjo turistov. Zato so številne evropske države začele zelo pazljivo razvijati svoj model turizma. Tak primer sta Poljska in Severna Makedonija, ki skušata z različnimi ukrepi razbremeniti svojo turistično hrbtenico. Oddaja odkriva posledice, ki jih množični turizem že pušča v Gdansku. Poljskem Amsterdamu, ki zaradi pospešenih infrastrukturnih projektov in postanka velikih potniških ladij, že postaja vse bolj priljubljena turistična destinacija. Zakaj v Gdansku izginjajo mikropivovarne, kakšen vpliv je imelo na poljski turizem delavsko gibanje Solidarnost in kako se je spremenil način potovanj po padcu železne zavese. Velika spletna priljubljenost, množični turizem in apetiti po zaslužkih s turizmom pa ogrožajo tudi status več zahodnobalkanskih držav in krajev, ki so uvrščeni na seznam Unescove svetovne dediščine. Strokovnjaki v luči prekomernega turizma - po Dubrovniku, narodnem parku Plitvička jezera, črnogorskem Kotorju - vse bolj omenjajo tudi Ohridsko jezero v Severni Makedoniji. Država, ki (še) ni postala žrtev lastnega uspeha, ima status naslednje vzhajajoče destinacije - kar zahteva subtilen razvoj. Število turistov se zadnja leta iz Ohridskega jezera seli v Skopje - tudi po zaslugi vladnega projekta Skopje 2014, zaradi katerega mednarodni turistični vodiči Skopje imenujejo kar »prestolnica kiča oziroma Disneyland za turiste”. Zanimivo je, da se Severni Makedonci v svojem razvoju trajnostnega turizma skoraj v celoti zgledujejo po slovenskem modelu. Sledijo nam tako skozi razvoj produktov, organizacijo destinacijskega managmenta kot tudi skozi trajnostni pristop v turizmu, ki je razumljen kot ustvarjanje vzdržnih pogojev in ekonomskih priložnosti za lokalno skupnost.
Ekipa oddaje Na lepše je obiskala Pokljuko, našo največjo zaokroženo gozdno površino v Triglavskem narodnem parku. Skupaj z revirnim gozdarjem Zdravkom Cesarjem smo iskali resonančni les, ki bi bil lahko zaradi svoje rasti in edinstvenosti v Evropi, dober turistični produkt. Gre za les posebne kakovosti, ki ga uporabljajo mojstri za izdelovanje glasbil, zlasti kitar in godal. Gozdarji ga zaradi njegove redkosti, prvovrstne gostote lesa, debeline in starosti preko sto let, imenujejo kar pokljuško zlato, ki bi ga morali čuvati kot eno največjih naravnih bogastev Slovenije. Z Zdravkom Cesarjem, ki velja za enega zadnjih skodlarjev na območju Bohinja, pa smo tudi izdelovali skodle. Zdravko je namreč eden izmed prvoborcev za to, da bi bile strehe v Triglavskem narodnem parku pokrite z leseno kritino, s čimer bi se stara obrt skodlarstva prenašala tudi na mlajše generacije. Kritina s skodlami daje identiteto kulturni krajini, hkrati pa nosi tudi sporočilo trajnosti, saj se skodle na strehah ohranijo vsaj četrt stoletja. V luči digitalizacije naše turistične ponudbe izpostavljamo kot primer dobre prakse nacionalno spletno kampanjo Dva milijona razlogov, zakaj čutimo Slovenijo, ki jo je Slovenska turistična organizacija kampanja lansirala pred letom in pol. Kampanja je do začetka decembra generirala kar 1,6 milijona novih objav, zabeležena pa je bila tudi dvomilijonta objava na družbenih omrežjih s ključnikom #ifeelsLOVEnia. STO je za kampanjo Dva milijona razlogov, zakaj čutimo Slovenijo, prejela nagrade Zlati Sempler, v okviru letošnje turistične borze ITB Berlin pa zlato odličje The Golden City Gate. V Skopju pa smo obiskali Borzo makedonskega turizma, kjer so se predstavile tudi agencije za organizacijo tujih potovanj v Slovenijo. Tisto, kar je še posebej zanimivo v luči našega turizma je podatek, da se makedonski turizem tesno zgleduje po slovenskem modelu razvoja produktov, organizaciji destinacijskega managmenta in trajnostnem pristopu v turizmu - pri čemer njihove priložnosti šele prihajajo. V gostilni pri Lojzetu na Dvorcu Zemono pa smo v objektiv ujeli tudi praznovanje 25. obletnice članstva v mednarodnem sommelierskem združenju ASI (Association de la Sommellerie Internationale). Sommelierski poklic je odraz strasti do enogastronomije in gostiteljstva ter rezultat nenehnega učenja, saj se vinski svet spreminja bliskovito hitro. Hkrati pa Društvo pomembno prispeva k razvoju gostinstva, turizma, enogastronomije in prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije.
Predstavljamo gozd kot dober turističen produkt in to skozi oči letošnjega nagrajenca Dnevov slovenskega turizma. Jože Prah je gozdar z več kot 30 letno prakso, pobudnik tekmovanja za Naj tematske poti v Sloveniji, predsednik Društva oglarjev Slovenije in predsednik komisije za Evropske pešpoti v Sloveniji. Verjame, da slovensko podeželje nudi izjemen produkt gozdnega turizma, še posebej glede na prihodnjo vse večjo urbanizacijo ljudi. Izpostavljamo projekt Slovenski ambasadorski program, ki je bil po dolgih letih prizadevanj Kongresnega urada Slovenije in njegovih članov, ob podpori Slovenske turistične organizacije in Kongresnega urada pri Turizmu Ljubljana zagnan novembra. V luči turističnega povezovanja smo obiskali slovensko Istro, kjer so se ponudniki nastanitev združili v turistično zadrugo Zakladi Istre. Namen povezovanja je želja po skupni promociji na trgu, izmenjavi informacij in izkušenj ter sooblikovanju razvoja turizma slovenske Istre. Za konec pa še skok na Koroško - v podzemlju Pece je namreč odprta Black Hole Trail - adrenalinska gorsko kolesarska pot, ki vodi skozi zapuščene rove Rudnika Mežica. Od zaprtja rudnika in do dne, ko je začela proga nastajati, to območje več kot 25 let ni videlo človeške noge.
V tokratni oddaji izpostavljamo festival November Gourmet, ki je dokaz, kako se lahko turistično neizrazit mesec z različnimi gastronomskimi dogodki, spremeni v uspešno zgodbo. V luči Evropske gastronomske regije omenjamo tudi Zelene nabavne verige v Ljubljani, ki pomenijo krajšo pot od njive do mize, večjo kakovost obrokov in manjši oglični odtis na okolje. Kot primer dobre prakse, kako reševati problem deficitarnih kadrov v gostinstvu, pa v ospredje postavljamo projekt Okusi Radolce, kjer so se gostinci skozi povezovanje s srednjimi gostinskimi šolami zelo konkretno lotili te problematike. Za konec pa še zgodba o Meti Repovž, ki je bila letos s strani kulinaričnega vodnika Gault&Millau izbrana za naj chefinjo tradicije.
V tokratni oddaji Na lepše izpostavljamo 125 letnico Kleti Vipava 1894, ki letos praznuje 125 let. Kako razmišljajo avstrijski lastniki o prihodnjem razvoju te nekoč naše največje zadružne kleti, ki je preživela desetletje burnega lastništva in še danes nadaljuje tradicijo prve vinarske zadruge na Slovenskem. Povečuje se število kooperantov, na trg pa tudi prihajajo nove linije prestižnih vin, ki dobivajo svoje mesto na vinskih kartah najbolj uglednih restavracij - kar je še posebej pomembno glede na prihajajoči naziv Evropske gastronomske regije 2021. V luči slednjega smo obiskali tudi družinsko kozjo farmo v Vremski dolini na meji med Krasom in Brkini. Kmetija je bila ena prvih, ki je na tem področju zopet znova pričela obujati tradicijo kozjereje - slednja je bila namreč v stari Jugoslaviji prepovedana. Kozji izdelki danes postajajo tudi vedno pogostejši izziv na krožnikih kuharskih mojstrov. Obiskali smo BTC City, ki je na letošnjih Dnevih slovenskega turizma s strani Društva turističnih novinarjev prejel priznanje Kristalni Triglav. Nakupovalno središče, ki letno zabeleži 21 milijonov obiskovalcev, poleg ponudbe športnih in kulturnih dejavnosti, vedno bolj opozarja nase skozi kulinarični turizem. Slednji se razvija skozi blagovno znamko Food Bluz– Okusni Bluz in skupaj s tržnico in lastno pivovarno združuje več kot 70 kulinaričnih ponudnikov - kar je izjemen razvoj, če pomislimo, da je bilo pred štirimi desetletji kulinarična ponudba v BTC-ju omejena zgolj na eno menzo. Z vodilno slovensko poznavalko žganih pijač Majdo Debevc smo odpirali potencial, ki ga imajo pri nas žgane pijače. Someljejka se trudi, da bi Slovencem skozi različna izobraževanja približala tudi odgovorno kulturo pitja - ne samo vina in piva - ampak tudi žganih pijače. Za konec pa še utrinek iz 12.srečanje obrtnikov na Obali, kjer je s strani Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, turistična oddaja Na lepše prejela priznanje za pomemben prispevek pri razvoju in promociji slovenskega turizma.
V tokratni oddaji Na lepše smo v fokus vzeli deveto izvedbo Dnevov slovenskega turizma, ki predstavljajo najpomembnejši strokovni dogodek v Sloveniji na področju turizma. Osrednja tematika so bili izzivi, ki bodo spreminjali prihodnost slovenskega turizma. Štetje prihodov je zastareli način ocenjevanja turističnega uspeha držav in uspeh turizma bo potrebno na novo opredeliti. Na prihodnji razvoj turizma bodo vplivali številni družbeni trendi - vse od urbanizacije, staranja prebivalstva, krepitve moči srednjega razreda, delitvene ekonomije, želje mladih po neodvisnem delovnem razmerju, političnega dogajanja pa do okoljskih sprememb. Vedno bolj bodo iskani analogni produkti, ki vplivajo na naše zdravje in so odmaknjeni od izkušenj drugih ljudi. Na dolgi rok bodo preživele destinacije, ki se bodo oddaljile od potrošniške diktature in od sveta prežetega s sodobno tehnologijo. Izpostavljamo pa tudi dva izmed nagrajencev Dnevov slovenskega turizma, ki so še posebej zaslužni za rast ugleda in prepoznavnosti Slovenije kot odlične turistične destinacije. V Kranjski Gori ob jezeru Jasna smo obiskali Dominika S.Černjaka, ki se je lotil revitalizacije Jezera Jasna in v sodelovanju z lokalnim okoljem oblikoval oblikovati trajnostno naravnan celosten turističen produkt, ki sobiva med varovanjem krhkega eko sistema in izbrano turistično ponudbo namestitev ter ponudbo za dnevne obiskovalce. V Šenčurju pa smo obiskali Antona Magdiča, letošnjega prejemnika priznanja za življenjsko delo v gostinstvu, ki z Gostilno Ančka že pol stoletja razvaja svoje goste z izjemnimi štruklji. Družinska gostilna velja za eno najboljših, ki ponujajo hišne, lokalne in regionalne jedi Slovenije, kar je še posebej pomembno v luči Slovenije kot Evropske gastronomske regije.
V tokratni oddaji Na lepše izpostavljamo jubilejno, že 40. izvedbo londonske turistične borze WTM London, ki je potekala v organizaciji Slovenske turistične organizacije. Slovenija se je najvidnejšim odločevalcem v svetovnem turizmu predstavila kot destinacija, ki v jedro razvoja postavlja trajnostni turizem, aktivnosti v naravi in tesno povezanost kulturnih in gastronomskih doživetij – kar je še posebej pomembno v luči prihajajočega naziva Evropske gastronomske regije 2021. Nosilna tema predstavitve slovenskega turizma pa je bila predstavitev še svežega produkta, pohodniške uspešnice Julijana Trail. Daljinska pohodniška pot združuje različne produkte in ponudnike, ki zagotavljajo individualna, edinstvena doživetja. Z mislijo na dobrobit tako lokalnega prebivalstva kot obiskovalcev temelji na pametnem upravljanju turistične destinacije in razpršitvi turističnih tokov. V kratki reportaži tudi najavljamo vsebino Dnevov slovenskega turizma. Predstavljamo pa tudi z nagrado Sejalec 2019 nagrajen produkt Večerja treh dežel, ki nam ponuja multikurnost prostora, raznolikost jezikov, narodnosti, kultur, arhitekture in enogastronomije. Produkt vas bo v zgolj treh urah v radiju šestdesetih kilometrov popeljal skozi kulinarične rokopise treh dežel. Začenši z aperitivom v Kranjski Gori, toplo predjedjo v Trbižu, glavno jedjo v Podkloštru in sladico - spet doma. Večerja treh dežel ni zgolj kulinarični turistični produkt. To je zgodba o slovenstvu, ujetem med Julijske in Karnijske Alpe ter Karavanke.
V tokratni oddaji Na lepše vam predstavljamo produkt slepe vinske degustacije v ptujskem grajskem podzemlju. Skriti Ptuj (Hiden Ptuj) je nova pridobitev za ptujski turizem, organizira pa jih Zavod TuRA Ptuj v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož. V luči Slovenije kot Evropske gastronomske regije 2021 smo v Idriji preverjali novo zgodbo Kulinaričnih sprehodov skozi rudarsko mesto, kjer se okuša žlikrofe, smukavc, ocvirkovco in druge dobrote. Kulinarika se je v mestu razvila skupaj z rudnikom, zato je idrijska kulinarična zgodba hrati tudi učna ura o zgodovini mesta. Tura se običajno začne na Mestnem trgu, se nadaljuje do gradu, na stari plac in mimo Antonijevega rova. Sorodno kulinarično turo smo obiskali tudi v Ljubljani. Produkt Dobimo se na plac, predstavlja doživetje osrednje ljubljanske tržnice skozi dediščino, okuse mesta in skozi osebne zgodbe lokalnih dobaviteljev. Turizem Ljubljana je za idejo ogleda ljubljanske tržnice z zajtrkom prejel nagrado Snovalec, ki jo še neuresničenim obetavnim turističnim produktom podeljuje Slovenska turistična organizacija. V sklopu Evropske gastronomske regije pa smo tudi v pričakovanju novega kulinaričnega vodnika Gault Millau. Letos so ponudbo, ki se ocenjuje kot celovito doživljanje gastronomije, vse od kakovosti krožnika pa do postrežbe in vzdušja na lokaciji, obogatili z novimi vsebinami in opisi. Restavracijam, vinotočem in mikropivavarnam so se letos pridružile tudi turistične kmetije. Gault Millaju se bo pridružil tudi znak Ljubljanske kakovosti, potekal bo izbor najboljšega natakarja, slaščičarja in mladega talenta. Nadgradnja projekta je tudi tesno sodelovanje s STO,ki je glavni partner tako izida vodnika kot tudi izobraževanj Gault&Millau Znanje pod kapo, s katerimi se je pričelo letošnje leto, v želji po popularizaciji zapostavljenih gostinskih poklicev. V novi izdaji kulinaričnega vodnika Gault&Milla bodo uvrščeni tudi produkti, ki so bili s strani STO izbrani kot 5-zvezdična kulinarčna doživetja - kot na primer večerja v najgloblji slovenski jedilnici, zgodba Ribjega butika Fonda in pa oljkarska tura s starodobniki na Obali. Najboljše restavracije, vinarje in manjše pivovarne za leto 2020 bodo razglasili 13.novembra, v sklopu Dnevov slovenskega turizma v ljubljanskem Hotelu Slon.
V tokratni oddaji Na lepše smo raziskovali turistične potenciale jamskega podzemlja. Slovenija ima več kot enajst tisoč odkritih podzemskih jam in številne imajo kar nekaj presežnikov – med njimi tudi sedem kilometrov dolga Planinska jama na južnem robu Planinskega polja, ki velja za največjo vodno jamo v Sloveniji. Njena izjemnost je v tem, da se v njeni notranjosti skriva eno največjih sotočij podzemnih rek v Evropi. Tu se v reko Unico združita reka Rak, ki priteče iz Rakovega Škocjana in reka Pivka, ki priteče iz Postojnske jame. In tisto, kar je petzvezdično – v jami je skoraj neverjetno število človeških ribic, jamarji naj bi jih nazadnje našteli kar sedemsto. Turistične priložnosti jamskega podzemlja pa se – na račun nedavnega obiska astronavtov s petih vesoljskih postaj - odpirajo tudi v Divaški jami. Kozmonavti Evropske vesoljske agencije (ESA) so si v zapletenem kraškem podzemlju nabirali znanja, ki bi ljudem pomagala preživeti na oddaljenih planetih, predvsem so se osredotočili na iskanje vode in vodnih virov. Jamsko okolje je namreč najboljši približek razmeram v vesolju. Na Krasu pa je dobra turistična zgodba tudi gradnja suhega kraškega zidu, ki je kot veščina od lani vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Suhogradnja velja za osnovno in prvotno tehniko gradnje na Krasu, kjer je bilo nekoč ob makadamskih cestah in mejah parcel na tisoče kilometrov kamnitih zidov. Prve so ponekod uničili, ko so gradili nove ceste, druge pa uničuje zaraščanje po vsej pokrajini. In če bi v dolžino merili suhi kraški zid, naj bi ga bilo, po nekaterih ocenah, za kar osem tisoč kilometrov, kar znese toliko, kolikor je dolg Kitajski zid. Za konec pa še zgodba o povezovanju Istre kot enotnega turističnega prostora, ki združuje turistično in kulturno ponudbo treh držav, Slovenije, Hrvaške in Italije. Obiskali smo posestvo Monte Rosso, kjer sta Slovenca na 65 hektarjih ustvarila eno največjih posesti v kosu v zasebni lasti na obeh straneh meje - s 14.000 oljčnimi drevesi na 38 hektarjih pa sta daleč največja slovenska oljkarja. Posestvo z vinom in oljem združuje celotno Istro – oljke iz hrvaške strani vozijo v torkljo v Novi vasi in Marezigah. Vino pa proizvaja slovenski vinar na tržaškem Krasu Edi Kante. Posestvo je multikulti zgodba o turističnem povezovanju celotne Istre – skozi gastronomijo, oljkarstvo, vinarstvo, kulturo in kolesarski turizem po znameniti trasi ozkotirne železniške proge Parencana – Porečanka, ki je povezovala Trstom in Poreč in tako močno prispevala k gospodarskemu razvoju Istre.
Neveljaven email naslov
