Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodba o 250-letnici lectovega srca v Radovljici, ki postaja prvovrsten turistični spominek. Celotna Radovljica je letos okrašena z lectovimi srčki, medtem ko se je družina Andrejaš, ki v starem mestnem jedru Radovljice vodi lectarski muzej, odločila poiskati najstarejši izdelek iz lecta. Čakajo vas zgodbe tujcev, ki so v Sloveniji našli svoj drugi dom – kako vidijo nas same, naše navade in podobo turizma. Obiskali smo restavracijo Janeza Bratovža, kjer je Turizem Ljubljana predstavil osveženi projekt Okusi Ljubljane. Priznani ljubljanski chefi in restavracije bodo decembra gostom ponujali tipične ljubljanske jedi, pripravljene na avtorski, sodoben način. Gre za del širšega prizadevanja Turizma Ljubljane za razvoj kulinarične ponudbe in prepoznavnost lokalnih ponudnikov v prestolnici in regiji. In ker je prihodnost turizma vse bolj v svetu digitalnih medijev in novih tehnologij – smo obiskali dogodek Turistična Slovenija v digitalnem svetu. Populacija, ki je danes stara med 20 in 35 let, bo do leta 2017 postala prevladujoča skupina potrošnikov s popolnoma drugačnimi pričakovanji in zahtevami kot sedanji turisti. Vse to pa sproža drugačno načrtovanje potovanj, iskanje lokacij, rezervacijo prenočišč in raziskovanje destinacij, kot smo bili vajeni do sedaj.
Glede na številne prireditve, ki v veselem decembru potekajo po različnih koncih Slovenije, v oddaji Na lepše izpostavljamo vožnjo z vlaki do praznično okrašenih mest – vse od Ljubljane, Maribora, Murske Sobote, Kopra in Nove Gorice pa do Pravljične dežele za otroke v Celju. Čaka vas posebna reportaža o muzejskem vlaku, ki sopiha po znameniti Bohinjski progi, ki je uvrščena med deset najlepših starih železniških prog v Evropi. Parnik, ki pelje po njej, je nemška vojna lokomotiva. Naredili so jih okoli 6.000, Jugoslavija pa jih je dobila kot vojno odškodnino. Naša ekipa je bila tudi na Kopah, kjer je bila prejšnji vikend otvoritev smučarske sezone- podkrepljena z obilico zabave in s prevlado hrvaških gostov. Organizatorji pravijo, da – po zgledu avstrijskih smučišč – dajejo velik poudarek predvsem zabavi, glasbi in dodatni kulinarični ponudbi. Slovenija je lahko tudi v zimskem času kolesarska destinacija. Dokaz za to so številne kolesarske poti na Obali in v slovenski Istri, kamor skozi celo leto hodijo na treninge tako profesionalni športniki kot tudi rekreativci. Ob tem pa še sveža zgodba mladega Žige Ogorelca, ki se je s kolesom podal okoli sveta in si z bicikla ogledal pet kontinentov. Ravno sedaj je po dobrem letu dni in 19 tisoč prevoženih kilometrih prikolesaril domov v Kočevje.
V Portorožu smo obiskali Strokovno srečanje gostincev, kjer se je razpravljalo o aktualni problematiki gostincev, težavah s kadri na terenu in sodobnih načinih pridobivanja gostov. Iz Dunaja vas čaka reportaža o Festivalu oranžnih vin. Slovenski vinarji so se že tradicionalno predstavili avstrijskemu občinstvu, ki praviloma velja za boljše kupce. Izpostavljamo zgodbo butičnega posestva Na Škaluc, ki daje smernice v katero smer bi lahko šel turistični razvoj odmaknjenega Kozjanskega. Zanimiva pa je tudi zgodba Petra Blombergssona. Rejec rac in pridelovalec brezovega sirupa je s kmetijo v bližini švedskega smučarskega središča Åre zaslovel v prestižnih skandinavskih kulinaričnih krogih. Pred dobrim letom se je naselil v Sloveniji, v hribih nad Horjulom, pri obetavnem kuharskem mladcu Luki Koširju iz gostišča Grič. S Petrom Blombergssonom smo se pogovarjali o zmotah skandinavske visoke kulinarike in obetih, ki jih vidi pri slovenski kulinarični renesansi.
Glede na sezono smo v oddaji Na lepše obiskali slovensko Istro in pri oljarjih, ki se uvrščajo v sam svetovni vrh pridelovalcev, preverili letošnjo letino oljčnega olja. Obiranje oljk pa vse bolj postaja – po zgledu obiranja mandarin iz doline reke Neretve – tudi turistični produkt za katerega se odločajo tako domači kot tuji gostje. Kako obalne turistične agencije to tržijo? Obiranje oljk se v tem času turistično pokriva tudi z obiskom Lipice, kjer je zares greha vreden prvi pogled na lipicance, ki jih zjutraj spustijo iz staje. Romantika, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Več o fascinaciji nad lipicanci pa je za našo oddajo spregovorila finska fotografinja, ki se v Lipico vrača že od leta 2010 in periodično spremlja razvoj te plemenite bele pasme konj. Na drugem koncu Slovenije pa je v tem času okoli Martinovanja v razcvetu produkt zidaniškega turizma, ki se vse bolj povezuje ne samo z lokalno ponudbo kulinarike, ampak tudi s kulturnim turizmom. Kakšno je turistično stanje Trške gore in njenih zidanic? Kakšna turistična ambasadorja tega področja tako postajata dolenjski pesnik Tone Pavček in glasbena legenda Lojze Slak, kateremu v spomin že pet let poteka dobro obiskani Slakov pohod? Zidanicam ob bok pa stopa tudi ponudba v 500 let stari kartuziji Pleterje, kjer sredi Podgorjanske vinske ceste deluje vinska klet Pleterje kot ena najstarejših v Sloveniji.
Tokrat v oddaji Na lepše predstavljamo možnosti podzemne mobilnosti. Obiskali smo novo odprto kolesarsko pot med Brestanico in Senovim, ki poteka po trasi nekdanje železniške proge. Izpostavljamo zasavske premogovnike, kot primer kako preko športa oživljati zaprte rudniške rove. S prireditvijo Jamatlon, ki se bo odvijala 3. decembra, bodo na svoj račun prišli rekreativci in ljubitelji adrenalina. Na pet kilometrski progi po opuščenih rovih rudnika Trbovlje-Hrastnik,kjer so nekoč dnevno delali zasavski knapi, bodo lahko premagovali rudarske ovire in doživeli rudarstvo z druge perspektive. Še ostajamo pod zemljo - za ljubitelje zgodovine so namreč v tem času pravšnji pohodi po rovih Rapalske meje na Soriški planini. Opuščeni bunkerji in jeklene kupole pričajo o razgibanem času, ko je med obema vojnama tu potekala meja med Kraljevino SHS (kasneje Jugoslavijo) in Italijo in so vojaški objekti služili za nadziranje meje. Športni duh pa veje tudi iz Londonu - dopisnica Nina Kojima je obiskala borzo World Travel Market, na kateri se je predstavila tudi Slovenija - letos kot športna destinacija. Pri promociji države sta s svojo zgodbo nastopila tudi Tina Maze in Luka Špik. Z nastopom obeh vrhunskih športnikov so skušali turistični delavci obiskovalcem približati, zakaj je Slovenija prava izbira tako za priprave športnikov kot za aktivni oddih.
Na pragu tradicionalnih martinovanj se v oddaji Na lepše sprašujemo, kakšno je stanje vinskega turizma. Kako se vinski turizem razvija na Vipavskem, ki postaja nova enogastronomska destinacija in kakšen odnos imajo do tega produkta v vasi Slap, kjer so se ohranili eni izmed najlepših vipavskih hramov? Obiskali smo Festival mlade Portugalke v Metliki in skozi produkta Okusi Bele krajine in Soseska zidanica v Drašičih, preverjali povezanost belokranjskih vinogradnikov pri skupnem nastopanju na trgu. Kakšna je njihova digitalna promocija in kaj v praksi pomeni vstop destinacije v Zeleno shemo slovenskega turizma? Z vinskim turizmom sovpada tudi prireditev Mesec kraške kuhinje, ki ravno letos praznuje 20 let. Kašen je letošnji turistični izkupiček tega osrednjega kraškega dogodka, ki povezuje gostince, kmečke turizme in vinarje iz petih občin, kar je največ do zdaj. Vedno pomembnejšo vlogo pa v produktu vinskega turizma dobiva tudi Ljubljana. Rastoči festivali, zasaditev grajskega vinograda, Ljubljanska vinska pot – v oddaji pa smo pod drobnogled vzeli butični vinski festival v Cankarjevem domu.
Ekipa oddaje Na lepše je obiskala Radence, kjer so potekali 6. Dnevi slovenskega turizma. Prireditev pod eno streho združuje najpomembnejše strokovne dogodke slovenskega turizma. Z dogodkom se strateško krepi povezovanje pri razvoju in trženju turizma z vsemi večjimi partnerskimi institucijami s tega področja v Sloveniji. Letos je bilo v ospredju kreativno razmišljanje in inovativnost na vseh področjih, od trženja do oblikovanja turističnih produktov. To sta namreč dejavnika, ki lahko Slovenijo kot turistično destinacijo dvigneta iz povprečja in jo na globalnem turističnem zemljevidu pozicionirata kot zeleno, aktivno, zdravo, inovativno butično destinacijo. Skozi 60-letnico Turstičnega društva Radenci pa je izpostavljeno tudi delovanje in pomen lokalnih turističnih društev, ki spodbujajo sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s turizmom.
Kako v Brdih tržijo avtohtono sorto rebule in kakšno je sodelovanje med briškimi in zamejskimi vinarji v skupni promociji? Brda so se tudi pridružila 15-im destinacijam, ki sodelujejo v nacionalnem programu Slovenske turistične organizacije za pospeševanje uvajanja trajnostnih poslovnih modelov v turizmu, imenovanem Zelena shema slovenskega turizma ─ Slovenia Green. Kaj t.i. »zelena politika« pomeni v praksi? Na Lentu smo obiskali Festival Stare trte in se udeležili trgatve trte, ki velja za najstarejšo na svetu. Raziskovali smo življenje vinske poti Jakobski dol, kjer so se vinarji z aktivnostmi v okolici združili v skupen turističen produkt. Čaka vas še knapovska zgodba o velenjskem rudniku in pa Postapokaliptična tura, s katero v Trbovljah oživljajo zapuščene prostore.
V oddaji Na lepše ta teden: reportaza iz mednarodne konference Global Green Destination Day, ko je Ljubljana na svetovni dan turizma za dva dni postala svetovna prestolnica trajnostnega turizma. Slovenija pa je prejela izjemno turistično priznanje za najbolj zeleno in trajnostno državo na svetu. Predstavili bomo blejsko novost, glamping v Ribnem ter butični hotel Pr'Gavedarjo v Podkorenu, ki je prejemnik naziva Zelena namestitev v okviru zelene sheme slovenskega turizma. Obiskali smo tudi trgatev v Prlekiji in pa doline na Solčavskem, kjer je trajnostni razvoj način življenja. Reportaza iz Solcavske panoramske ceste najlepsih razgledov in tem v katero smer se razvija evropska destinacija odlicnosti.
Oddaja je posvečena vojaškemu turizmu oziroma turističnim destinacijam, ki pričajo o vojni zgodovini. Z ekipo smo šli najprej na Rupnikovo linijo v Poljansko dolino kjer smo raziskovali zapuščene vojaške utrdbe. Naprej nas je pot odnesla v Lokev na Krasu v Vojaški muzej Tabor kjer je največja zasebna zbirka vojaških predmetov. Na hitro smo se ustavili še v najstarejši pršutarni v Sloveniji. Za konec pa smo se odpravili na atraktivni festival vojaške zgodovine v Pivko. Obiskali smo največjo partizansko tiskarno imenovano Slovenija. Tiskarna je vse od konca 2. svetovne vojne odprta za oglede, naprave v njej pa so še vedno delujoče. Potem smo se odpravili še v partizansko bolnišnico Franjo. Bolnišnico Franjo so po povodnji leta 2007, ko je voda odnesla praktično celotno bolnišnico, v celoti rekonstruirali in je od leta 2010 ponovno odprta za obiskovalce. Bolnišnica Franja je tudi nosilka znaka Evropske dediščine, pri katerem ni v ospredju materialna dediščina posameznih spomeniških območij in njihovo varovanje, temveč njihov simbolni pomen
Na Bledu se je v okviru strateškega foruma zgodil turistični panel na temo varnosti in trajnosti v turizmu kjer so gostili pomembne predstavnike turizma iz celega sveta. Pogovor je potekal v zelo pozitivnem duhu in to priča o svetli prihodnosti slovenskega turizma. V duhu premikanja meja in odpiranju navzven, o katerem je bilo govora na turističnem panelu, smo z ekipo obiskali zamejske slovence, ki na Avstrijskem Koroškem delajo v turizmu. V Izoli se je odvila tradicionalna diplomatska regata. Tudi mi smo se tam ustavili in zbrali nekaj vtisov. Hotel Slovenija v Portorožu je letošnjo pomlad zaživel v povsem novi preobleki, in tudi z novo celostno ponudbo.
Z ekipo smo se odpravili v Kamnik, ki je v okviru zelene sheme slovenskega turizma prejel naziv zelene destinacije. Obiskali smo Eko resort pod Veliko planino in se učili pastirstva. Za tem smo obiskali še Naravni zdravilni gaj Tunjice, se sprehodili mimo Velikega in malega Predaslja do izvira Kamniške Bistrice ter obiskali terme Snovik. Tina je obiskala Piknik plac Stara žaga ob reki Kokri. To je malce poseben prostor kjer nimate elektrike, kjer tekoča voda teče v bližnjem potoku, imate pa lepo naravo, kuhinjo na prostem, ter mini hišico za dva v kateri lahko tudi prenočite. Za tem pa smo se sprehodili še po Gozdni učni poti Draga pri Igu, samo toliko, da se spomnimo, da gozda ne poznamo več dobro in da ga lahko spoznavamo tudi na prijetnih sprehodih po Gozdnih učnih poteh. Nato pa smo se preizkusili v zanimivi igri "Pobeg iz gozda". To je igra, ki je nastala po vzoru v svetu in pri nas zelo priljubljenih iger "Pobeg iz sobe", le da tukaj zabavno miselno igro odigramo zunaj v naravi v objemu gozda.
Neveljaven email naslov