Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje. V tokratni oddaji smo obiskali Malečnik, kjer je župnik pod dobršnjim delom cerkvene ladje našel starokrščanske katakombe s kar 64-timi grobnimi nišami in skrivnostnim podzemnim hodnikom, ki domnevno vodi čez reko Dravo, pod Lent vse do Vinagovih podzemnih rovov pod starim mestnim jedrom Maribora. Bili smo v neobičajnem dvorcu posebne sorte, ki se je letos poleti odprl za obiskovalce. Grad Dvor v Preddvoru je nekdanja postojanka stiških menihov in rezidenca podeželskih plemičev. Z novimi najemniki pa dobiva čisto samosvojo zgodbo živega muzeja, v katerem se lahko večino eksponatov obiskovalci dotaknejo. Predstavljamo pa tudi letos poleti ustanovljeno destinacijo Visit Ravno Polje, ki predstavlja ponudbo Dravskega polja, med Pohorjem in Halozami. Destinacija z lego med Ptujem in Mariborom združuje 80 ponudnikov, ima kapaciteto 350 ležišč, med top doživetji pa izpostavljamo vinsko degustacijo na čisto pravem letalu, vožnjo z novodobno kočijo ter tradicijo zlatokopstva.
V luči nacionalnega portala digitalizirane kulturne dediščine, ki bo uradno zaživel konec septembra, smo v oddaji Na lepše obiskali Bazo 20. Kulturni spomenik državnega pomena velja za eno od glavnih turističnih doživetij v Občini Dolenjske Toplice, toda na terenu se po pandemiji beleži znaten upad gostov. V ospredje postavljamo manj znane poti in produkte v zaledju Istre ter na Obali, kjer poskušajo navdušiti goste tudi k obisku izven glavne sezone. Obiskali smo prenovljeni Center evropskih vesoljskih tehnologij Noordung v občini Vitanje, v katerem se lahko obiskovalci s pomočjo možganskega senzorja, poglobijo v svojo zavest, preizkusijo simulator letenja, v virtualni resničnosti spoznajo Noordungovo vesoljsko postajo ter odkrivajo planete. Izpostavljamo pa tudi unikaten produkt, ki se izvaja v romskem naselju Pušča, edinem v Evropi, ki ima lastno krajevno skupnost. Pomurski Romi veljajo za zgled urejanja romske problematike v Sloveniji in tudi kot dober primer vključujočega turizma. Romi imajo v načrtu poleg muzeja Phuro Kher, še močnejšo ponudbo romske kulinarike, vodene oglede naselja in tudi razpršeni hotel.
Hodili smo po tematski poti prvega slovenskega zvočnega celovečernega filma Na svoji zemlji, ki so ga prvič predvajali v Ljubljani 15. novembra leta 1948. Spomin na ta kultni film je po skoraj 75-ih letih med domačini še vedno živ. V luči vizije trajnostne preobrazbe slovenskega turizma na Zaplani nad Vrhniko predstavljamo primer dobre prakse, kako bi lahko izgledala eko pametna skupnost. O pomenu trajnosti pa so strokovnjaki razpravljali tudi na letni konferenci ameriškega združenja Transformational Travel Council. Dogodek je izpostavil vpliv turistične industrije in potovanj na najbolj aktualna in pereča vprašanja transformacije globalne turistične industrije in družbe. Libeliče, vasica ob slovensko-avstrijski meji praznuje 100. obletnico priključitve matični domovini. Kako zgodovinska konotacija vpliva na tamkajšnji razvoj turizma?
Ekipa oddaje Na lepse je obiskala prezrti Šentanski rudnik v Podljubelju, prezrto atrakcijo, ki pa jo bodo tržiški turistični delavci v prihodnjih letih spremenili v doživljajski park. S Planinsko zvezo Slovenije opozarjamo na varnost odhoda v gore v zimskih mesecih. Na terenu se namreč opaža, da so planinci opremljeni z vrhunsko opremo, ki pa jo ne znajo uporabljati. Sredi decembra še malo toplega vala iz Istre. Kako v Krkavčah tržijo svoje produkte izven sezone? V Veliki Polani pa smo obiskali tematsko pot, ki vključuje tudi kulturni turizem.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Kako s turizmom zaustaviti zaskrbljujoče izseljevanje v Zgornjekolpskih dolinah? Obiskali smo Osilnico in Kostel, kjer po padcu meje stavijo na povezovanje s sosednjo Hrvaško. Kaj ponuja Krajinski park Lahinja in kako inovativno so se predstavitve vinskega turizma lotili v vasi Drašiči?
Ekipa oddaje Na lepše tokrat predstavlja novo turistično destinacijo Suha Krajina, ki je bila vse do sedaj prezrti slepi žep, kraji na v njej pa zgolj tranzit na poti do hrvaškega Kvarnerja ali Dalmacije. Z ustanovitvijo novega Zavoda za turizem naj bi na prepoznavnosti pridobila predvsem Žužemberk, skupaj z ikoničnim gradom in pa Dvor z močno zgodovinsko noto grofov Auerspergov, ki so v teh krajih pustili močan pečat. Izpostavljamo neobičajni produkt v katerem se migranti spremenijo v turistične vodnike in tako na samosvoj način odkrivajo skrite in pogosto prezrte kotičke naše prestolnice. Idriji se letos obeta rekorden turistični obisk, hkrati pa na drugi strani beležijo močan upad gostiln, kar se čuti še posebej po koroni, spopadajo pa se tudi z velikim mankom nočitev. Tu potencial predstavlja, še vedno premalo znano idrijsko podeželje s štirimi planotami. Ekipa Na lepše je obiskala Idrijske Karnice, kjer se je Katarina Kenda skupaj z možem lotila prenove italijanskih bunkerjev v savno in prostor za vinsko degustacijo - vse kot dokaz, da je turizem na podeželju lahko dober posel.
V tokratni oddaji predstavljamo muharjenje na reki Tolminki kot produkt, ki v Dolini Soče zapolnjuje mesece izven glavne turistične sezone. Najnovejša analiza športnega ribolova v zgornjesoški dolini pa tudi je vnovič potrdila, da so ribiči med najbolj zaželenimi gosti. Četudi predstavljajo vsega dva odstotka prenočitev med tujimi turisti, pa njihova poraba dosega približno 3,5 milijona evrov na leto. V oddaji več o plezanju v Soteski Srnica, ki je umeščena v sotesko potoka, plezalni poligon pa omogoči prehajanje soteske preko različnih mostov, klinov, jeklenic in vrvi. V luči večje varnosti v gorah pa je ekipa oddaje Na lepše tudi preizkusila zavarovano plezalno pot nad Mojstrano, v ostenju Grančišča. Ferata je lahko dober preizkus kondicije za vse, ki se odpravljate v sredogorje pa tudi za tiste, ki se želite na varen način znebiti strahu pred višino in plezanjem. Iz prestolnice pa vas čaka zgodba o ljubljanskih mostovih. Ljubljanica, reka Sedmerih imen, je bila vse od rimskih časov do uveljavitve železnice v sredini 19. stoletja glavna pot za trgovino in preskrbo. Njena struga sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. Arheologi, ki so v njej našli predmete iz različnih zgodovinskih obdobij, od prazgodovine do novega veka, menijo, da je imela reka kultni pomen.
V tokratni oddaji predstavljamo neobičajen poklic v turizmu. Zoran Memon je eden redkih profesionalnih certificiranih rezalcev pršuta pri nas. Umetnosti obrti se je priučil v španski Malagi. Zadnja leta pa potuje po Evropi s ciljem, da spozna, pokuša in razreže najboljše pršute vse od Balkana pa do Atlantskega oceana, pri tem ga še posebej zanimajo predvsem geografsko zaščiteni mediteranski pršuti. V ospredju oddaje je tudi doživljajsko potepanje po čezmejni Cesti gradov (Castle Road), kjer se na območju SV Slovenije in JV Avstrije združuje kar devet slovenskih ter osemindvajset avstrijskih gradov in dvorcev. Cilj produkta je skupna predstavitev na obeh straneh meje, razvoj skupne ponudbe, promocije in tudi formalne organizacije. To obmejno območje namreč zaznamuje eno najvišjih števil obrambnih utrdb v vsej Evropi, ki so danes edinstvena kulturna dediščina. Projekt Cesta gradov lahko spodbuja k večanju števila nočitev, zaradi posebnih vodenj za otroke, pa tudi prispeva k dodatni privlačnosti te regije. V oddaji pa tudi o dragoceni stoletni kuharski knjigi “Potenstaj in deni na mizo”, pod katero se je leta 1920 podpisala Danijela Ule iz družinske gostilne na Grahovem ob Cerkniškem jezeru. Knjiga je bila skoraj stoletje pozabljena, potem pa sta jo izdala njena vnuka pisateljica Ifigenija Simonović in fotograf Jani Batič, s pomočjo gastronomskega poznavalca Tonija Gomiščka. Recepti so antropološki vpogled v jedilnih starih furmanskih gostiln, hkrati pa tudi ohranjajo pogovorni jezik prve polovice 20.stoletja.
Predstavljamo nov turistični produkt po poteh stolpnih ur. Ekipa oddaje se je povzpela v drobovje mestnega stolpa na Ptuju, kjer lahko občudujete še vedno delujoč mehanizem ure, za katero naj bi skico narisal sam renesančni izumitelj Leonardo da Vinci. Obiskali smo Kamnik, mesto z največ mikropivovarnami na svetu, kjer ponujajo unikatni pivski produkt. Na Ljubljanskem gradu pa smo vstopili v kulinarični časovni stroj, ki obiskovalca popelje skozi šest zgodovinskih obdobij mesta in gradu.
Izpostavljamo ponudnike, ki se na inovativen način trudijo v tranzitno Ilirsko Bistrico privabiti goste z višjo dodano vrednostjo. Letos mineva 200 let rojstva Arnolda Riklija, ki je Bled postavil na zemljevid zdraviliškega turizma. Na kaj je potrebno v tem času biti pozoren, če odhajate v sredogorje?
Neveljaven email naslov
