Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenistka, literarna in kulturna zgodovinarka ter religiologinja Irena Avsenik Nabergoj z monografijo Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature zaokrožuje znanstveno trilogijo o Judih v evropski zgodovini, literaturi in kulturi.
Rok Pisk je v prvem valu korona epidemije ustanovil spletni projekt Emavs, kot podporo vsem verskim delavcem in vernikom, ki prinašajo Kristusa na splet. Gre za t. i. digitalni misijon, za katerega s svojimi delavnicami za pospeševanje uporabe in spoznavanje različnih spletnih orodij, ki ga je ponudil in h kateremu spodbuja verne na spletu v spremenjenih izrednih razmerah.
Duhovni poklici so nepogrešljivi in imajo povezovalno vlogo v Božjem občestvu. Kako o njih razmišljajo mladi in kako jih doživljajo, smo preverili med njimi v župniji Jarše pri Domžalah. Redovne skupnosti na prvo mesto postavljajo duhovnost in si prizadevajo, da se v njihovem življenju molitev in delo medsebojno prežemata in podpirata. Je to lahko privlačno tudi za današnjo mladino? Število duhovnih poklicev pri nas po letu 2009 upada, v tem letu le nekaj mladih odkriva redovni poklic. Kaj je razlog? Ali mladim služenje Bogu in bližnjemu ni več izziv? Z nami bodo diakoni, ki so se odločili, da se bodo dali posvetiti v duhovnike.
Slovenski duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar se je rodil 9. februarja 1871 v Doslovčah. Njegov pisateljski opus je precej obsežen, med drugim je avtor prvega slovenskega zgodovinskega romana »Pod svobodnim soncem«.
Po verovanju kristjanov je Jezus tretji dan po smrti na križu vstal od mrtvih. Kristusovega vstajenja se kristjani spominjajo na veliko noč, najpomembnejši krščanski praznik.
Kaj je božja ljubezen in kako jo razumejo mladi ter od koga jo pričakujejo, kje jo iščejo smo vprašali dijake Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor.
Dijaki II.Gimnazije Maribor so predstavili svoja razmišljanja ob spremenjenih razmerah epidemije kovida-19. Opozorili so na stiske s katerimi se soočajo v teh izrednih razmerah v šoli in tudi v prostem času. Poglejmo kako premagujejo stiske in kaj pričakujejo.
Skladbo Primoža Ramovša: Pax et bonum za orgle izvaja Polona Gantar, ob njej pa se sprehodimo skozi križev pot umetnika Tomaža Perka, ki ga je leta 1982 ustvaril za Župnijo sv. Tomaža Ljubljana Zadobrova.
Kako pa praznike doživljajo ljudje, ki so zaradi službenih dolžnosti običajno prav takrat ločeni od svojih bližnjih in dragih? Svoje izkušnje nam bodo opisali novinarka, reševalec in policist.
Čeprav je epidemija posegla v zunanje praznovanje velikonočnih skrivnosti, so pri Becovih ta čas izkoristili in zaživeli medsebojne odnose kot domača Cerkev. Praznovanje je bilo sicer na zunaj spremenjeno, vendar zato nič manj slovesno in notranje doživeto.
S cvetno nedeljo, ki jo praznujejo kristjani po vsem svetu, se za vernike začenja neposredna priprava na veliko noč. Kako pa se - pod vtisom lanskih - pripraviti na letošnje praznike, nam bodo svetovali dijaki Škofijske gimnazije Vipava.
Ob vstopanju v Veliki teden pred bližajočim največjim krščanskim praznikom Veliko nočjo pozivata vernike k poglobljenemu odnosu s seboj in drugimi ter širjenju milosti in ljubezni Rimskokatoliška in Evangeličanska cerkev. Letos bo tako kot lani velikonočne verske obrede zaznamoval virus. Zato bodo ob tej priložnosti potekali dejavnosti in verski obredi, glede na epidemično sliko in skladno z navodili, ki jih bosta cerkvi sproti dajali vernikom in župnijam.
Neveljaven email naslov
