Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tenorist Fernando Mejías je ob spremljavi organista Gregorja Klančiča zapel pesem slovenskega skladatelja Hugolina Sattnerja »Pesem žalno poje«.
Kulturno društvo Podbrezje, ki si že dvajset let prizadeva za ohranitev bogate kulturne in sakralne dediščine tamkajšnjega območja na Gorenjskem, je lani izdalo monografijo "Podbreška znamenja vere in kulture". Njena avtorica, predsednica društva Dragica Perne, v svoji bogato ilustrirani knjigi predstavlja najlepšo kiparsko gotsko umetnost. Ta obsega cerkvico Žalostne Matere Božje s kapelo, lok romarskih kapelic s križevim potom s Kalvarijo. Spominski park znamenitih Podbrežanov, med katerimi je tudi znamenita domačinka in slikarka Ivana Kobilca. V knjigi je predstavljena tudi kulinarična posebnost Podbrezja, Podbreška potica.
Letos bo minilo 300 let od nastanka Škofjeloškega pasijona. Gre za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini ter najstarejšo v celoti ohranjeno režijsko knjigo v Evropi. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon, ki ga je napisal kapucin p. Romuald, vpisan na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Na pustno soboto je tudi letos, že devetnajstič zapovrstjo, potekala »Pustna sobotna iskrica«. Dobrodelno akcijo sta pripravila Radio Ognjišče in Misijonsko središče Slovenije. Pustni ples je zaradi epidemije koronavirusne bolezni odpadel, poslušalci pa so kljub temu odprli svoja srca in podprli dobrodelnost. Za misijon v Braziliji, kjer deluje s. Agata Kociper, so zbrali kar 197.433 evrov.
Papež Frančišek verujoče in tudi neverujoče zadnja leta vztrajno poziva k skrbi za ohranitev našega skupnega doma oziroma planeta Zemlje. Prav celostna ekologija je pomembno področje, ki mu namenja papež vse več pozornosti, tudi v koronakrizi. Poglejmo prek nekaterih cerkvenih dokumentov, papeževih okrožnic Hvaljen moj gospod in Vsi smo bratje, kako razume papež pomen in vlogo celostne ekologije, tudi z vidika bratstva, pravičnosti in skrbi za najranljivejše ter njihovega vključevanja v ozaveščeno skrb za okolje, ki je povezana z odpravljanjem perečih aktualnih okoljskih in podnebnih globalnih sprememb. Povečevanje števila prebivalstva in lakota na eni strani med nerazvitimi ter na drugi, izobilje in k množični potrošnji usmerjeni razviti svet, vse to pušča nepopravljivo škodo na našem skupnem planetu. Ga bomo zmogli in predvsem znali ohraniti ne le za nas, ampak tudi za naše potomce? Kako dolgo bo naš planet še zdrav in primeren za zdravo življenje vseh nas, se sprašujemo že zdaj. Poglejmo zato, kakšni so izzivi v Sloveniji, na področju celostne ekologije, da bi bolje ravnali z našim skupnim domom, zdaj in v prihodnje?
Postno razmišljanje Lojzeta Ilca ob kapelah križevega pota v Jurjevici (župnija Ribnica).
Dr. France Cigan - duhovnik, salezijanec, zborovodja, učitelj in vzgojitelj se je rodil leta 1908 v Žižkih v župniji Črenšovci. Po drugi svetovni vojni se je preselil na Avstrijsko Koroško, kjer je z delom na duhovnem in kulturnem področju pustil neizbrisen pečat. Umrl je v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je 6. septembra 2020 za naslednja tri leta izvolilo novo vodstvo - izvršni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. Njihovo poslanstvo je, da bi vzgojili pristnega, samostojnega, odgovornega in zdravega človeka, kristjana in državljana. Temu sledijo tudi v času epidemije koronavirusne bolezni.
Msgr. Miro Šlibar je s pastoralo zdravja povezan že 36 let. Bolniški župnik je bil od ustanovitve bolniške župnije leta 1985 do upokojitve. Je voditelj Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator bolniške pastorale v ljubljanski nadškofiji.
Da bi preoblikovalo nekatere od svojih redovnih skupnosti, se je vodstvo uršulink odločilo ustanoviti manjše skupnosti, v katerih bližje ljudem delujejo posamezne sestre uršulinke. Tako je konec poletja v Vašah, ki spadajo pod župnijo Preska pri Medvodah, zaživela skupnost sester s. Mete Potočnik in s. Snežne Večko. Sester so v župniji zelo veseli, saj prinašata vanjo še več molitve in se povezujeta z verniki tudi preko številnih pastoralnih dejavnosti, ki potekajo v župnijskem pastoralnem domu, dejavnI sta tudi v cerkvi. Tudi z njuno pomočjo župnija v teh negotovih razmerah ohranja tesen stik z občestvom in širi optimizem ter živo vero.
Martina Krpana, priljubljenega lika zlasti najmlajših, je ilustriral Tone Kralj, slikar, ilustrator in kipar. Mineva 120 let od njegovega rojstva. Kralj je, čeprav Dolenjec, svoj edinstven in obsežen umetniški opus cerkvenih poslikav posvetil Primorski v letih 1921 do 1975. Kralj je imel močno podporo v tajni krščanski socialistični organizaciji in Zboru svečenikov sv. Pavla, kjer so bili zbrani primorski duhovniki, ki so se uprli fašizmu in nacizmu in se zavzemali za priključitev Primorske k matici. Njegove poslikave izražajo ta odpor in svojevrstno predrznost umetnika v cerkvah od sv. Višarij do Trsta.
Ob kulturnem prazniku se bomo sprehodili med biseri slovenske sakralne likovne umetnosti: kakšna obogatitev so za svetišča, kaj pomenijo vernikom in zakaj njihovo vzdrževanje zahteva posebno skrb. Slovenija se z več kot 3000 cerkvami in kapelicami po številu sakralnih objektov na prebivalca uvršča v evropski vrh. Marsikje naletimo na neprecenljive zaklade kulturne dediščine in zgodovinsko pomembna dela, tudi slikarska. Ohranjanje slovenskega sakralnega slikarstva nas včlenjuje v evropsko kulturo in gradi našo narodno identiteto v sodobnem svetu. Čeprav je denarja za to področje vedno premalo, so v zadnjem času strokovnjaki s področja varstva kulturne dediščine uspeli pred nadaljnjim propadanjem rešiti marsikatero pomembno sakralno umetnino.
Neveljaven email naslov
