Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v času, ko je smrt za marsikoga postala statistična kategorija. Čisto drugače pa se dotakne tistih, ki se z njo srečujejo bodisi ob lastnem umiranju ali ob slovesu od svojih bližnjih. Za večino verstev smrt ni konec človekovega popotovanja, ampak vstop v polnost bivanja.
Pri nas je trenutno vsak peti prebivalec star več kot 65 let, življenjska doba pa se v povprečju še podaljuje tja do 86-tega leta. Čeprav sodobno življenje in potrošništvo zagovarjata mladost in hitrost ter je naš odnos do starosti in starejših pogosto nespoštljiv in slab, pa bi morali prepoznati posebno vrednost, ki jo ima ta populacija v družbi. S prenosom znanja, izkušenj in modrosti ter skrbi za drugega, tako na mlade kot širše v družbo prinašajo temelje in vrednote s katerimi ta napreduje in raste.
18. februarja je Srbska pravoslavna cerkev dobila novega patriarha. To je postal zagrebško-ljubljanski metropolit dr. Porfirije Perić.
Tenorist Fernando Mejías je ob spremljavi organista Gregorja Klančiča zapel pesem slovenskega skladatelja Hugolina Sattnerja »Pesem žalno poje«.
Kulturno društvo Podbrezje, ki si že dvajset let prizadeva za ohranitev bogate kulturne in sakralne dediščine tamkajšnjega območja na Gorenjskem, je lani izdalo monografijo "Podbreška znamenja vere in kulture". Njena avtorica, predsednica društva Dragica Perne, v svoji bogato ilustrirani knjigi predstavlja najlepšo kiparsko gotsko umetnost. Ta obsega cerkvico Žalostne Matere Božje s kapelo, lok romarskih kapelic s križevim potom s Kalvarijo. Spominski park znamenitih Podbrežanov, med katerimi je tudi znamenita domačinka in slikarka Ivana Kobilca. V knjigi je predstavljena tudi kulinarična posebnost Podbrezja, Podbreška potica.
Letos bo minilo 300 let od nastanka Škofjeloškega pasijona. Gre za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini ter najstarejšo v celoti ohranjeno režijsko knjigo v Evropi. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon, ki ga je napisal kapucin p. Romuald, vpisan na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Na pustno soboto je tudi letos, že devetnajstič zapovrstjo, potekala »Pustna sobotna iskrica«. Dobrodelno akcijo sta pripravila Radio Ognjišče in Misijonsko središče Slovenije. Pustni ples je zaradi epidemije koronavirusne bolezni odpadel, poslušalci pa so kljub temu odprli svoja srca in podprli dobrodelnost. Za misijon v Braziliji, kjer deluje s. Agata Kociper, so zbrali kar 197.433 evrov.
Papež Frančišek verujoče in tudi neverujoče zadnja leta vztrajno poziva k skrbi za ohranitev našega skupnega doma oziroma planeta Zemlje. Prav celostna ekologija je pomembno področje, ki mu namenja papež vse več pozornosti, tudi v koronakrizi. Poglejmo prek nekaterih cerkvenih dokumentov, papeževih okrožnic Hvaljen moj gospod in Vsi smo bratje, kako razume papež pomen in vlogo celostne ekologije, tudi z vidika bratstva, pravičnosti in skrbi za najranljivejše ter njihovega vključevanja v ozaveščeno skrb za okolje, ki je povezana z odpravljanjem perečih aktualnih okoljskih in podnebnih globalnih sprememb. Povečevanje števila prebivalstva in lakota na eni strani med nerazvitimi ter na drugi, izobilje in k množični potrošnji usmerjeni razviti svet, vse to pušča nepopravljivo škodo na našem skupnem planetu. Ga bomo zmogli in predvsem znali ohraniti ne le za nas, ampak tudi za naše potomce? Kako dolgo bo naš planet še zdrav in primeren za zdravo življenje vseh nas, se sprašujemo že zdaj. Poglejmo zato, kakšni so izzivi v Sloveniji, na področju celostne ekologije, da bi bolje ravnali z našim skupnim domom, zdaj in v prihodnje?
Postno razmišljanje Lojzeta Ilca ob kapelah križevega pota v Jurjevici (župnija Ribnica).
Dr. France Cigan - duhovnik, salezijanec, zborovodja, učitelj in vzgojitelj se je rodil leta 1908 v Žižkih v župniji Črenšovci. Po drugi svetovni vojni se je preselil na Avstrijsko Koroško, kjer je z delom na duhovnem in kulturnem področju pustil neizbrisen pečat. Umrl je v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je 6. septembra 2020 za naslednja tri leta izvolilo novo vodstvo - izvršni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. Njihovo poslanstvo je, da bi vzgojili pristnega, samostojnega, odgovornega in zdravega človeka, kristjana in državljana. Temu sledijo tudi v času epidemije koronavirusne bolezni.
Msgr. Miro Šlibar je s pastoralo zdravja povezan že 36 let. Bolniški župnik je bil od ustanovitve bolniške župnije leta 1985 do upokojitve. Je voditelj Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja pri Slovenski škofovski konferenci in koordinator bolniške pastorale v ljubljanski nadškofiji.
Neveljaven email naslov